Začasen nadzor meje

Slovenija je v pričakovanju povečanega toka migrantov iz Sirije v sredo opolnoči uvedla začasen nadzor meje z Madžarsko. Začeli osebni stečaj nad Ivanom Zidarjem.

Nadzor meje nujen ukrep

Nemčiji in Avstriji, ki sta uvedli začasni nadzor na mejah s sosedami, se je pridružila tudi Slovenija, ki je v sredo opolnoči v pripravah na prihod vala beguncev uvedla začasni nadzor na meji z Madžarsko. Po pojasnilih notranje ministrice Vesne Györkös Žnidar je uvedba začasnega nadzora na meji neizogiben in nujen ukrep, sprejet za upravljanje migracijskega toka oziroma preprečevanje nekontroliranega prihoda na ozemlje Slovenije. Ukrep ni bil sprejet v dogovoru s sosednjimi državami ali Evropsko komisijo, temveč so jih o tem samo obvestili, je dodala. Kljub vsemu Slovenija ostaja odgovorna solidarna država, ukrep pa ne bo vplival na pravice migrantov, da oddajo vlogo za mednarodno zaščito pri postopku mejne kontrole, je še zagotovila. Generalni direktor policije je ob tem pojasnil, da ta ukrep na meji z Madžarsko za slovenske državljane pomeni potrebo po potovalnih dokumentih in morebitno mejno kontrolo, ki se bo izvajala selektivno. Avstrija je sicer (po zgledu Nemčije) zaradi povečanega pritiska migrantov začasen nadzor na svoji vzhodni in južni meji uvedla že v sredo, na mejnih prehodih s Slovenijo – Šentilj, Karavanke in Ljubelj – ga je začela izvajati ob 19. uri. Tok beguncev iz Sirije, ki so do sedaj v Evropsko unijo vstopali preko Madžarske (v prvih osmih mesecih 155 tisoč), se je po zaprtju njene meje s Srbijo začel preusmerjati proti meji s Hrvaško, od tam pa bi se lahko nadaljeval proti Sloveniji, od tu pa naprej proti Nemčiji in Skandinaviji. Hrvaški notranji minister Ranko Ostojić je tako sredi tedna dejal, da sta z Györkös Žnidarjevo že govorila o morebitni organizaciji koridorjev za prevoz beguncev proti Avstriji, kar pa je slovenska ministrica že zanikala. Na spoštovanje pravil EU, ki takšnega koridorja ne dopuščajo, je sicer Ljubljano in Zagreb že opozoril avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz. Medtem je slovensko notranje ministrstvo objavilo seznam poslopij in lokacij za namestitev beguncev, na katerem pa ni nobene lokacije na Gorenjskem. Se pa že pojavljajo protesti, ker morajo begunci, ki jih nameščajo v Center za tujce v Postojni in ne zaprosijo za mednarodno zaščito, plačevati po dvajset evrov na dan bivanja v centru. Evropski parlament je sicer včeraj na izrednem glasovanju v Bruslju podprl predlog Evropske komisije za premestitev 120.000 beguncev iz Italije, Grčije in Madžarske po drugih članicah EU. S tem sta tako parlament kot komisija posredovali članicam unije jasno sporočilo, da je nujno ukrepati takoj.

Šole prejele denar za učbeniške sklade

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je v ponedeljek osnovnim šolam nakazalo 2,7 milijona evrov za obnovo učbeniških skladov v tretjem triletju. Skupaj z že prejetimi sredstvi so tako šole letos dobile nekaj več kot tri milijone evrov, kar naj bi po oceni ministrstva zadostovalo za obnovo učbenikov v tretjem triletju. V naslednjih treh letih naj bi ministrstvo zagotovilo še denar za obnovo učbeniških skladov v prvih dveh triletjih osnovne šole. Učbeniške sklade so uvedli sredi 90. let prejšnjega desetletja, iz njih pa si lahko učenci učbenike izposodijo brezplačno.

Na Dolenjskem nov primer bolezni norih krav

Nacionalni veterinarski inštitut je v sredo sporočil, da so pri 12 let stari kravi, ki je poginila na kmetiji na Dolenjskem, potrdili bolezen norih krav (BSE). Gre za deveti potrjeni primer BSE v Sloveniji, zadnji je bil leta 2007. Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je že pred potrditvijo bolezni uvedla ukrepe za izkoreninjenje bolezni, kot so prepoved premikov živali s kmetije in na kmetijo, določitev kohorte in zadnjih dveh potomcev. Veterinarski inštitut bo sicer vzorce poslal še v referenčni laboratorij EU v Veliko Britanijo, kjer bodo opravili dodatno testiranje, ali gre za klasično ali atipično obliko BSE. V vseh dosedanjih slovenskih primerih je šlo za klasično obliko bolezni norih krav.

Zidar v osebni stečaj

Okrožno sodišče v Ljubljani je v ponedeljek začelo stečajni postopek nad Ivanom Zidarjem, nekdanjim prvim možem gradbenega giganta SCT. Sodišče je za stečajnega upravitelja najprej postavilo Boštjana Pavca, ki pa je prosil za razrešitev, saj je v preteklosti delal v SCT. Dejal je, da ga Zidar sicer ne pozna oz. ga ne bi prepo­znal, vendar se želi izogniti morebitnim dvomom v njegovo nepristranskost. Sodišče je kasneje za stečajnega upravitelja postavilo Boštjana Jurkoška. Po navedbah Dnevnika je Zidar pomemben del premoženja že prenesel v tujino.