Alenka Bratušek in Metod Dragonja med ogledom LIP-ove proizvodnje v Bohinju

Podpora novemu smučišču, LIP išče garancijo za les

Predstavniki vlade so se med petkovim obiskom na Gorenjskem sestali z investitorjem v novo smučarsko središče 2864 Bohinj in se ustavili tudi v podjetju LIP Bohinj, kjer načrtujejo ureditev lesno predelovalnega centra.

Bohinjska Bistrica – S predstavniki družbe 2864 Bohinj so se pogovarjali predvsem o možnostih za finančno pomoč države pri projektu smučišča 2864, ki je v prvi fazi vreden kar trideset milijonov evrov in ga bo sofinanciral tudi italijanski proizvajalec žičnic Leitner. Predsednica vlade Alenka Bratušek je dejala, da je država zainteresirana za tuje investicije in da bo iskala rešitve, s katerimi bi smučišče čim prej dokončali. Po besedah minis­tra za gospodarski razvoj in tehnologijo Metoda Dragonje projekt presega dimenzije gospodarskega ministrstva, zato bo po­trebna medresorska rešitev. Direktor podjetja 2864 Bohinj Boštjan Čokl je bil po obisku zadovoljen s podporo vlade. »Začeli smo se pogovarjati o načinih financiranja, pogovore pa bomo nadaljevali v roku desetih dni, ko bo vlada med seboj uskladila možnosti za pridobitev nepovratnih sredstev za projekt.«

Vlada je obiskala tudi lesno predelovalno podjetje Lip Bohinj, kjer jim je vodstvo predstavilo proizvodnjo opažnih panelov in projekt ureditve lesno predelovalnega centra. V LIP-u po besedah direktorja Alojza Burje s strani države pričakujejo predvsem garancije o zagotovitvi zados­tnih količin lesa. »Za les ne pričakujemo subvencioniranih cen, les bomo lahko normalno plačevali, a ker ga bo v Evropi primanjkovalo, tuji investitor hoče vedeti, če bo hlodovina zagotovljena.« Kot je še dodal Burja, je garancija za les pomembnejša od držav­ne finančne podpore 38 milijonov evrov vrednemu projektu, vendar pa bi država s svojo udeležbo v projektu pokazala tujim investitorjem interes, da se les predela doma in ustvarja dodana vrednost. To je tudi cilj predelovalnega centra, kjer ne bodo predelovali le slabših kvalitet lesa. »Zgradili bomo novo žago, ki bo primerna tudi za žaganje debele hlodovine, ki jo je v starih slovenskih gozdovih dovolj. Pričeli bomo s proizvodi, kot so okenski lepljeni profili, križno lepljene plošče za montažne hiše in peleti iz biomase.« Načrtujejo pa tudi veliko proizvodnjo elektrike s kogeneracijo in vzpostavitev sistema daljinskega ogrevanja v Bohinjski Bistrici.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / ponedeljek, 9. marec 2009 / 07:00

Lukšič s člani SD o šolstvu

Kranj - V četrtek se je minister za šolstvo in šport Igor Lukšič udeležil dobrodelnega koncerta na Kokrici. Pred tem se je v Kranju srečal s člani Socialnih demokratov Kranj. Z n...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / ponedeljek, 11. november 2013 / 16:28

Veter podiral drevesa, odkrival strehe ...

Zaradi močnega vetra je danes brez električne oskrbe ostalo približno 2500 odjemalcev Elektra Gorenjske.

Cerklje na Gorenjskem / ponedeljek, 11. november 2013 / 16:16

Neurje v Štefanji Gori

Nočno neurje je tudi v vasi Štefanja Gora nad Cerkljami na Gorenjskem pustilo manjše razdejanje. (Foto: Gorazd Kavčič)

Gospodarstvo / ponedeljek, 11. november 2013 / 15:29

V coni vedno več podjetij

Na območju nekdanje tovarne Jelovica v Škofji Loki, proizvodnjo so preselili v Gorenjo vas in Preddvor, raste nova poslovna cona.

Kultura / ponedeljek, 11. november 2013 / 15:28

V gledališču ujeti duh časa

Na 48. Festivalu Borštnikovo srečanje je Prešernovo gledališče za avtorski projekt 25.671 prejelo nagrado Društva gledaliških kritikov Slovenije, nagrado za umetniško vodstvo uprizoritve pa dramaturgi...

Humor / ponedeljek, 11. november 2013 / 15:21

Oni že vedo zakaj?

V največji slovenski banki NLB v oglaševanju blagovne znamke uporabljajo zanimiv slogan Vem zakaj. Povprašali smo jih, če res vedo, zakaj, vesoljna Slovenija namreč še vedno ne ve.