Alenka Bratušek in Metod Dragonja med ogledom LIP-ove proizvodnje v Bohinju

Podpora novemu smučišču, LIP išče garancijo za les

Predstavniki vlade so se med petkovim obiskom na Gorenjskem sestali z investitorjem v novo smučarsko središče 2864 Bohinj in se ustavili tudi v podjetju LIP Bohinj, kjer načrtujejo ureditev lesno predelovalnega centra.

Bohinjska Bistrica – S predstavniki družbe 2864 Bohinj so se pogovarjali predvsem o možnostih za finančno pomoč države pri projektu smučišča 2864, ki je v prvi fazi vreden kar trideset milijonov evrov in ga bo sofinanciral tudi italijanski proizvajalec žičnic Leitner. Predsednica vlade Alenka Bratušek je dejala, da je država zainteresirana za tuje investicije in da bo iskala rešitve, s katerimi bi smučišče čim prej dokončali. Po besedah minis­tra za gospodarski razvoj in tehnologijo Metoda Dragonje projekt presega dimenzije gospodarskega ministrstva, zato bo po­trebna medresorska rešitev. Direktor podjetja 2864 Bohinj Boštjan Čokl je bil po obisku zadovoljen s podporo vlade. »Začeli smo se pogovarjati o načinih financiranja, pogovore pa bomo nadaljevali v roku desetih dni, ko bo vlada med seboj uskladila možnosti za pridobitev nepovratnih sredstev za projekt.«

Vlada je obiskala tudi lesno predelovalno podjetje Lip Bohinj, kjer jim je vodstvo predstavilo proizvodnjo opažnih panelov in projekt ureditve lesno predelovalnega centra. V LIP-u po besedah direktorja Alojza Burje s strani države pričakujejo predvsem garancije o zagotovitvi zados­tnih količin lesa. »Za les ne pričakujemo subvencioniranih cen, les bomo lahko normalno plačevali, a ker ga bo v Evropi primanjkovalo, tuji investitor hoče vedeti, če bo hlodovina zagotovljena.« Kot je še dodal Burja, je garancija za les pomembnejša od držav­ne finančne podpore 38 milijonov evrov vrednemu projektu, vendar pa bi država s svojo udeležbo v projektu pokazala tujim investitorjem interes, da se les predela doma in ustvarja dodana vrednost. To je tudi cilj predelovalnega centra, kjer ne bodo predelovali le slabših kvalitet lesa. »Zgradili bomo novo žago, ki bo primerna tudi za žaganje debele hlodovine, ki jo je v starih slovenskih gozdovih dovolj. Pričeli bomo s proizvodi, kot so okenski lepljeni profili, križno lepljene plošče za montažne hiše in peleti iz biomase.« Načrtujejo pa tudi veliko proizvodnjo elektrike s kogeneracijo in vzpostavitev sistema daljinskega ogrevanja v Bohinjski Bistrici.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / torek, 12. april 2022 / 16:37

Tanja odgovarja

Sem v zgodnjih tridesetih letih in sem v službi, ki je ne maram. Rad bi kaj spremenil, pa ne vem, kako. Fakultete nisem dokončal, saj sem hitro dobil službo. Ali bom v kratkem zamenjal slu...

Objavljeno na isti dan


Kranjska Gora / / 16:28

Z enotno vizijo do skupnega uspeha

Osrednja slovesnost ob prazniku Občine Kranjska Gora je bila na predvečer praznika, v soboto, 6. avgusta. Občinska priznanja so podelili Društvu Gorska reševalna služba (GRS) Kranjska Gora, Janezu Zaj...

Jesenice / / 16:25

Obnova pokopališkega objekta na Blejski Dobravi

V objektu ne bo več gostinskega lokala, uredili pa bodo čajno kuhinjo, prostor za pripravo žar in razstavni prostor krst.

Kranjska Gora / / 16:22

Odprli brunarico Krmiše

Družina Mirka Robiča in njegove partnerice Nataše Bricman je v bližini njihove ekološke kmetije, po domače pr' Vaho v Srednjem Vrhu v občini Kranjska Gora, pred nedavnim odprla brunarico Krmiše, kjer...

Slovenija / / 16:20

Energijske pijače med mladimi: čas za alarm

Trg energijskih pijač je eden najhitreje rastočih na svetu. Predvsem mladi jih pogosto uživajo, pri čemer niti ne razmišljajo o možnih škodljivih učinkih, opozarjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije.

Gospodarstvo / / 14:28

Afriške prašičje kuge še ni – naj tako tudi ostane

Širjenje afriške prašičje kuge proti vzhodu in zahodu Evrope predstavlja vse večje tveganje tudi za domače in divje prašiče v Sloveniji, kjer se doslej bolezen še ni pojavila.