V Bohinju bodo odpuščali

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / nedelja, 4. avgust 2013 / 12:52

Lip Bohinj, četrti največji evropski proizvajalec opažnih plošč, bo zaradi pomanjkanja hlodovine odpustil petdeset delavcev. »Če bi imeli dovolj hlodovine, bi ti delavci imeli tudi delo,« poudarja Alojz Burja, direktor družbe Lip Bled.

Bohinjska Bistrica – V podjetju Lip Bohinj, delu skupine Lip Bled in četrtem največjem proizvajalcu gradbenih opažnih plošč v Evropi, so napovedali odpustitev 50 delavcev oziroma četrtine od trenutno 197 zaposlenih. Glavni razlog za odpuščanje pa ni, kot bi si mislili, slabo stanje v gradbeni panogi, ampak je ta za z lesom bogati Bohinj prav neverjeten: v podjetju jim ne uspe odkupiti dovolj hlodovine, zato morajo uvažati polizdelke iz tujine. To nam je potrdil tudi direktor družbe Lip Bled Alojz Burja, ki smo ga na kratko ujeli na postanku med službenima potema.

»Res je, odpuščanje je neizogibno. Tako kot lani nam namreč ne uspeva kupiti dovolj hlodovine, z njo zagotovimo le polovico naših potreb, zato smo prisiljeni kupovati polizdelke iz Avstrije in Češke. Zaradi kupovanja polizdelkov pa seveda ne ustvarimo dovolj dodane vrednosti. Ne uspeva nam zapolniti niti polovice kapacitet naše žage in sušilnice, zato slabše poslujemo in rabimo manj zaposlenih,« je pojasnil Burja.

Kot je razložil, bodo najprej odpustili dvajset najetih delavcev, preostalih trideset, zaposlenih za določen ali nedoločen čas, pa postopoma glede na odpovedne roke. »Vse skupaj je precej žalostno. Če bi imeli dovolj hlodovine, bi ti delavci imeli tudi delo,« poudarja.

Večina hlodovine v Avstrijo

»Težava s premajhnim odkupom hlodovine se vleče že drugo leto zapored. Avstrijske žage namreč nimajo dovolj hlodovine, zato so prek posrednikov napadle slovensko hlodovino. Skupaj z ministrstvom za kmetijstvo in okolje ter skladom kmetijskih zemljišč kot upravljavcem državnih gozdov sicer iščemo ustrezne rešitve, kako v okviru obstoječe zakonodaje zagotoviti ustrezno oskrbo s hlodovine celotne slovenske lesno-predelovalne industrije, ne le Lipa Bohinj,« razlaga Burja. V ta namen se pripravlja tudi nova zakonodaja glede upravljanja gozdov, sedanje koncesije bodo namreč leta 2016 potekle, dodaja Burja: »Želja seveda je, da hlodovina ostane v Sloveniji, da se tu predela in tako ustvari večja dodana vrednost.« Burjo je sicer začuden, kako je lahko država doslej mirno gledala nekontroliran izvoz hlodovine v Avstrijo. »V zadnjih petnajstih, dvajsetih letih je bilo storjenih tako veliko napak, da jih bo težko v kratkem času odpraviti,« razmišlja.

Lip Bohinj po njegovih besedah ves odkupljen les plača v dogovorjenih rokih, ne more pa »konkurirati« posrednikom avstrijskih kupcev, ki »velikokrat pridejo z denarjem v žepu«, česar pa v njihovem podjetju ne počnejo. Tudi višja ponujena cena s strani avstrijskih kupcev je večkrat lahko le navidezna, saj se klasiranje lesa po kakovosti izvaja šele naknadno v Avstriji, je dejal. »Vprašanje pa je, kako tam poteka klasiranje,« se sprašuje Burja, ki pa ob težavah Lipa Bohinj še toliko bolj vesel, da je uspešna vsaj njihova proizvodnja notranjih vrat v Lip Bledu.

Z novim centrom do novih zaposlitev

V Lipu sicer skušajo problem pomanjkanja hlodovine odpraviti z neposrednim odkupom lesa, ki pa za zdaj še ni dal pravih rezultatov, za nameček so zato izgubili pomembnega dobavitelja Megales, katerega glavna dejavnost poleg trgovanja z lesom je kamionski prevoz hlodovine v Avstrijo. »Megales sedaj vse proda v Avstrijo,« je razložil Burja, ki je v enem svojih zadnjih intervjujev napovedal nadgrad­njo žage v Bohinju z moderno linijo, ki bi razrezovala tudi najbolj kakovostno hlodovino, kar bi jim omogočilo, da bi od lastnikov gozdov odkupovali ves les iglavcev; od najnižje do najvišje kakovosti, pa tudi hlode večjih premerov, ki jih za zdaj na njihovi žagi ne morejo prežagati. Investirati nameravajo tudi v nadaljnjo predelavo, ki bo omogočala proizvodnjo končnih izdelkov, ki so iskani na evropskem trgu. V Bohinju bi tako poleg opažnih plošč proizvajali še lepljene profile za okna in križno lepljene plošče, ki bi bile zanimive tudi za slovenske proizvajalce stavbnega pohištva in montažnih hiš. Iz lesnih odpadkov pa bi pridobivali električno energijo in pelete. Ves projekt naj bi stal trideset milijonov evrov, zato želijo najti poslovnega part­nerja, del denarja pa bi pridobili tudi iz naslova evropskih kohezijskih sredstev. Z novim lesno-predelovalnim centrom bi lahko zagotovili sto dodatnih delovnih mest, a tudi v tem primeru le, če bodo imeli na voljo dovolj hlodovine.