V spomin: Branimir Nešović (1952–2023)
V sredo, 10. maja, je umrl zgodovinar, novinar in založnik Branimir Nešović. V slovenski nacionalni spomin se je vpisal predvsem kot ustanovitelj in voditelj založbe Modrijan. Ta je imela res bogat knjižni program in dve knjigarni istega imena, v Ljubljani in Škofji Loki. Bralci Modrijanovih knjig in obiskovalci obeh knjigarn vse skupaj močno pogrešamo. Brane je bil po svoji naravi tih in komaj opazen, njegova življenjska pot pa je bila prav posebna. Rodil se je 6. aprila 1952 v Bujah. Oče je bil Srb, mama Poljanka. Očeta, ki je bil častnik v Titovi vojski, je vojaška pot zanesla v Poljane nad Škofjo Loko, kjer je spoznal Branetovo mamo. Družina je sledila očetovi poklicni poti. Tako je Brane prvi razred osnovne šole končal v Poljanah, drugega, tretjega in četrtega v Mariboru, preostale in gimnazijo do mature pa v Bjelovaru. Študiral je na Filozofski fakulteti v Ljubljani, zgodovino in sociologijo. Ob študiju je ves čas delal in se v glavnem preživljal sam. Že pred diplomo se je zaposlil na bežigrajski gimnaziji, leta 1977 pa je nastopil službo novinarja na Delu. Tu je delal v kulturni redakciji, »pokrival« zlasti šolstvo, jeseni 1989, po Gazimestanu, pa je odšel za Delovega dopisnika na tedaj že vroče Kosovo. Po vrnitvi s Kosova je spomladi 1991 zapustil Delo (zaradi navzkrižij z Danilom Slivnikom) in se pridružil ekipi Slovenca. Na Kosovu je spoznal, kako deluje oblast, pri Slovencu pa, kako se godi politika, v slabem smislu. Zato je že po treh mesecih opustil novinarsko pot in krenil na založniško. Začel je v DZS, leta 1995 pa je šel na svoje, ustanovil je založbo Modrijan in ta je že po nekaj letih postala ena najbolj prepoznavnih v državi. Začel je z učbeniki, pozneje je svoj založniški program močno razširil. Za Modrijanov veliki met velja zbirka Euroman iz leta 2008. To je zbirka 27 romanov, kolikor je bilo takrat članic EU, iz vsake po eden. V svoj program je Brane redno uvrščal tudi knjige, povezane s Poljansko dolino in Škofjo Loko. Izdal je več monografij o življenju in delu najbolj prepoznavnih umetnikov iz našega konca: Metodu Frlicu, Hermanu Gvardjančiču, Petru Jovanoviču, Francu Novincu, Ivetu Šubicu … Ime Modrijan ostaja prepoznavna slovenska blagovna znamka. Založba še živi, sedež ima v Todražu, urednici Bronislava Aubelj in Branetova hči Nataša Nešović pa se trudita, da bi obstala tudi v časih, ki za male založnike niso lahki. Branetovo življenje je v zadnjih desetletjih potekalo na relaciji Poljane-Ljubljana. Bil je »vozač«, delal največ na založbi v Ljubljani, živel v Poljanah. Tu sta si z Bronislavo, ki je bila njegova partnerka tako v založništvu kot v življenju, pred leti zgradila novo hišo. Kadar je imel čas, je zvečer stopil tudi do osrednje poljanske gostile Na Vidmu; Poljanci pravijo, da grejo »na gostilno«. Žal ga je doletela tudi huda bolezen, s katero se je dolgo boril, zadnji boj pa izgubil. Brane, počivaj v miru: si eden od tistih, za katere velja, da se jih bomo spominjali po njihovih delih.