Verdijev labodji spev

Petega februarja 1887 je bila v Milanu premiera Verdijeve opere Otello. Že okoli leta 1860 je bila slava italijanskega skladatelja Guiseppeja Verdija na vrhuncu. Operi Ples v maskah in Moč usode sta stopnjevali njegovo priljubljenost. Aida, ki so jo leta 1871 prvič izvedli na slavju ob odprtju Sueškega prekopa v Kairu, je kronala njegovo slavo. Tudi honorar pet tisoč funtov je bil temu ustrezen.

Videti je bilo, da je Verdijeva operna kariera končana. Razen nekaj predelav, edinega godalnega kvarteta v e-molu in Requiema, ki je seveda velika umetnina, v sedmih letih ni skomponiral nobene opere. »Starec iz Sant'Agate« je postal legendarna odmaknjena osebnost: majhen droban mož v črni obleki z malomarno zavezano črno pentljo, širokokrajnim klobukom in belo brado. Stari prijatelji so umirali drug za drugim. Umrla je tudi njegova druga žena. Bil je bolj in bolj osamljen.

Kljub temu je še enkrat presenetil vse ljubitelje glasbe. Leta 1887 je pri 74 letih skomponiral strastno ognjevitega Otella. Navdušenje nad Shakespearom mu je dalo krila, prijateljstvo z zelo izobraženim literatom in skladateljem Arrigom Boitom pa je prineslo izredni libreto in 5. februarja 1887 premiero v Milanu, ki je požela veliko navdušenje.

V Otellu najdemo spet stare preizkušene oblikovne tipe, kot so: tepesto (vihar), brindisi (napitnico), preghiero (molitev). Ta slogovna doslednost, zvestoba samemu sebi se je pri Verdiju skladala s stalnim napredovanjem od dramske resničnosti do prefinjenega izraza in bogatejših sredstev.

Verdi je bil rojen tragik. Da se večina njegovih oper konča s smrtjo in katastrofo, se ujema z njegovim temeljnim človeškim občutjem. Medtem ko v garanju v mladih letih ni izbiral popolnoma svobodno (ne samo snovi za svoje opere), je bil kasneje tudi sopisec libretov, saj so bili libretisti samo uresničevalci njegovih zamisli.

Preden je Verdi dokončno odložil pero, se je poslovil od opere z mojstrovino Falstaff, svojo edino vedro opero, če ne štejemo ponesrečenega Kraljestva za en dan. Skeptični, tragični Verdi se je poslovil od gledališča kot smejoči se modrijan.

Pregovori in reki

Nemški pregovor: Nekateri dajo jajce zato, da dobijo kokoš.

Nemški pregovor: Kjer ni dediščine, tudi ni pravd.

Italijanski pregovor: Dekle je kot biser: manjkrat se vidi, lepša je.

Španski pregovor: Mično dekle je kot sočna hruška: ko jo ješ, ti zbuja tek po drugi.

Gruzinski pregovor: Leto dni razmišljaj, toda hitro naredi.

Smeh ni greh

»V zadnjem letu sem vsak teden nesel nekaj denarja v banko.« »Potem te pa dobro plačujejo ...« »To ne, sem kurir v podjetju.«

Sin očetu, ko se ponoči vrne domov: »Očka, ali naj ti povem, kaj vse sem ponoči delal z našim avtomobilom, ali pa boš raje počakal in jutri vse prebral v časopisu?«

»Če bi znala moja večerna obleka povedati, kaj vse se je dogajalo včeraj na zabavi ...« »Ne pretiravaj. Kolikor vem, ni bila ves čas zraven.«