Komentar: Izzivanje nesreče

Besedilo: Stojan Saje
Kategorija: Kronika / nedelja, 2. avgust 2009 / 06:00

Gore so lahko tudi poleti nevarne. Tega dejstva se nekateri obiskovalci premalo zavedajo. Če bi upoštevali opozorila gorskih reševalcev, slednji ne bi imeli toliko dela z iskanjem pogrešanih oseb in reševanjem ponesrečencev. Minuli teden sta bila policijski in vojaški helikopter skoraj nepretrgano v zraku le zaradi klicev na pomoč ljudem, ki so se znašli v težavah sredi gora.

Ob vsem, kar se je dogajalo, se je treba kritično zamisliti nad početjem obiskovalcev gora. Prvi problem je, da v naše gore lahko zahaja brez spremstva vsakdo, ki si tega zaželi. Nerazumljivo je, zakaj se ne zgledujemo po drugih alpskih deželah, kjer mora vsak tujec za zahtevno turo najeti gorskega vodnika. Če bi bilo tako, se ne bi skupina 48 Litovcev šele popoldne odpravila na Triglav. Odpadlo bi reševanje gospoda v zrelih letih zaradi infarkta in planinke iz iste skupine, ki si je zlomila nogo. Tudi dolgotrajno iskanje izraelskega planinca, ki se je izgubil in smrtno ponesrečil v pogorju Triglava, ne bi bilo potrebno. Izkušeni gorski reševalec iz Bovca je brez dlake na jeziku povedal, da se nekaterim tujcem niti ne sanja ne, kje in kako hodijo po naših gorah. Napake so ugotavljali tudi policisti gorske enote med preventivnim opozarjanjem planincev nad Vršičem. Kot najmanj psihično in fizično pripravljene ter najslabše opremljene so ocenili prav vzhodnoevropske turiste. Še zdaj mi zveni v ušesih lahkomiselnost čeških planincev, ki so jih policisti opozarjali zaradi neprimerne obutve in nevarnosti zdrsa na snegu. Nekdo je vzvišeno dejal, da bodo pač prišli ponj reševalci, če bo treba. Človek takega kova ne sodi v gore!

Pravo izzivanje nesreče je, da številni naši planinci še vedno ne nosijo čelad na turah v visokogorju. Zaradi množičnega obiska na planinskih poteh je dovolj le en nepazljiv korak, ki sproži kamen prek strmine. Če ta prileti nekomu nižje na poti ravno na glavo, ga lahko reši le čelada. Hoja v gore tudi ni za zaspance. Na pot se je treba odpraviti dovolj zgodaj, da nas pred vrhom ne ujame največja vročina. Z vrha se je namreč treba varno vrniti v dolino in za to prihraniti dovolj moči. Kot so prejšnji teden ugotavljali policisti, tega mnogi ne upoštevajo. Zaradi izčrpanosti je še več možnosti za nesrečo. Zato ni čudno, da so imeli gorski reševalci že do 24. junija kar 121 reševanj in iskanj. Od takrat se je število mrtvih v gorah vzpelo z osem na trinajst. Ali bomo še naprej izzivali nesreče?