Kako se rešuje anonimna prijava šolski inšpekciji

Za boljšo šolo (5)

V zadnjem Letnem poročilu Inšpektorata RS za šolstvo in šport za leto 2017, ki je javno dostopno na njihovi spletni strani, lahko preberemo, da je bilo v letu 2017 opravljenih v šolah 752 izrednih nadzorov, od tega 431 v osnovnih šolah, kar predstavlja 47 odstotkov vseh osnovnih šol v Sloveniji. Na Gorenjskem je izredni inšpekcijski nadzor doletel skoraj polovico šol. Nadalje inšpektorat poroča, da se je v letu 2017 število pobud za izredni nadzor povečalo za petino. Med očitanimi kršitvami se jih v slovenskem merilu približno tretjina izkaže za utemeljene, na Gorenjskem pa kar 42 odstotkov. Pobude za izredni inšpekcijski nadzor so se najpogosteje nanašale na področje preverjanja in ocenjevanja znanja, uresničevanje pravic in dolžnosti učencev, organizacijo dela in na pojave nasilja v šolah.

Četudi so vsa našteta področja izredno občutljiva tema šolskega vsakdana, še enkrat poudarjam, da obstoji dovolj legitimnih poti in načinov, kako jih na miren način reševati v šoli. Najslabša oblika je anonimna prijava šolski inšpekciji.

Kaj se dogaja v šoli, ko inšpektorat pisno ali ustno seznani vodstvo šole o domnevni kršitvi oziroma anonimni pobudi za inšpekcijski nadzor? Inšpektorji se le redkokdaj zadovoljijo zgolj z ustnim pojasnilom ravnatelja o očitani zadevi, zato vodstvo šole takoj začne zbirati in pregledovati zahtevane dokumente in opravljati morebitne osebne pogovore z učiteljem ali učitelji, ki so omenjeni v anonimni prijavi. Po šoli završi. V zraku ves čas visi vprašanje – kdo me je – ali nas je – prijavil? Sledijo sklepanja in ugibanja, kdo bi lahko bil ta strahopetnež, ki se skriva za anonimko. Lahko si predstavljate, kakšno razpoloženje nastaja v šoli in v kakšnem vzdušju zaposleni opravljajo svoje delo. Reševanje vsebine anonimne prijave vzame šoli, predvsem ravnatelju in vpletenim strokovnim delavcem, pa tudi inšpektorjem, več tednov časa. Na čas reševanja zadev vplivajo področje nadzora, interdisciplinarnost zadeve (včasih se vključijo še drugi inšpektorati), dokazovanje z izvedenci, obseg dokumentacije in število ugotovljenih kršitev. In kakšne so kazni? V lažjih primerih, ko vodstvo šole ob seznanitvi s kršitvijo le-te takoj odpravi, inšpekcijski ukrepi sploh niso odrejeni, za preostale kršitve pa so večinoma izrečena opozorila in postavljeni roki, do kdaj je napake treba odpraviti. Še enkrat poudarjam, da šolska inšpekcija na podlagi pisnih in ustnih dokazil preverja zgolj zakonitost dela, ne spremlja pa kakovosti pouka in vzgojne klime v šoli, zato anonimka praviloma prinese več škode kot koristi, saj se izredno poslabšajo odnosi med učitelji in starši, pa tudi odnosi med zaposlenimi. Posledice pa čutijo učenci. Zato se izogibajmo anonimnim prijavam in uporabimo katero od drugih poti reševanja svojih problemov. V primeru »kršitve« pravic posameznega učenca je to pogovor z učiteljem, razrednikom in po potrebi še z vodstvom šole. Če pa gre za sum kršitev pravic celega oddelka učencev, pa se starši lahko obrnejo na svojega izvoljenega predstavnika in ta je kot zastopnik interesov staršev dolžan s problemi seznaniti razrednika in vodstvo šole. Predstavnik staršev nastopa v imenu skupine in mu ni treba razkrivati posameznih imen, zato se bodo starši v tem primeru počutili bolj varne in bodo mnogo manj posegali po anonimnih prijavah. Upajmo pa, da bo kmalu prišel čas, ko bomo prav vsi upali in znali na glas spoštljivo povedati svoje mnenje in se podenj tudi podpisati.