Borili so se za severno mejo

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Žiri / četrtek, 17. januar 2019 / 12:22

Pri Žnidarju v Žireh, na pročelju rojstne hiše Franca Mlakarja, ki je januarja 1919 padel v bojih za severno mejo, so ob obletnici njegove smrti odkrili spominsko ploščo, v muzeju pa odprli razstavo o Žirovcih, borcih za severno mejo.

Žiri – Tudi Žirovci so se pred stoletjem, v letih 1918 in 1919, dejavno vključili v prvo slovensko vojsko v moderni zgodovini in kot prostovoljci sodelovali v bojih za slovensko severno mejo na Koroškem. Vojaška in politična zasluga generala Rudolfa Maistra in njegovih borcev je, da so v tem obdobju rešili za Slovenijo štajersko Podravje, od Koroške pa Mežiško dolino. Žal so bila vojaška, diplomatska in druga prizadevanja za vključitev preostalega slovenskega dela Koroške v Slovenijo manj uspešna kot odločna akcija generala Rudolfa Maistra na Štajerskem, vendar predstavljajo enega od temeljev, na katerih je kasneje nastala slovenska država. Iz Žirov je v bojih sodelovalo 33 mož, Franc Mlakar (1900–1919) pa je bil v bojih na Koroškem 11. ali 12. januarja 1919 ranjen in je 13. januarja umrl v vojaški bolnišnici v Ljubljani. V spomin na rojaka so v Žireh prav na obletnico njegove smrti na rojstni hiši odkrili spominsko ploščo.

Župan Janez Žakelj, ki je skupaj z gospodarjem Antonom Mlakarjem ob častni straži vojakov Slovenske vojske odkril spominsko ploščo, je ob tem dejal, da smo se Slovenci v dvajsetem stoletju borili v štirih vojnah, v prvi in drugi svetovni in v slovenski osamosvojitveni vojni, ne smemo pa ob tem pozabiti na vojno za severno mejo v letih 1918 in 1919. Franc Mlakar, ki je bil poprej v prvi svetovni vojni mobiliziran v avstrijsko vojsko, se je borcem za severno mejo pridružil kot prostovoljec. Žal se ni vrnil »pod ljubo streho domačo«, padel je pri Podrožci na Karavankah.

V Muzeju Žiri so zatem odprli razstavo, ki v besedi in sliki predstavlja potek bojev za severno mejo in može iz Žirov, ki so po koncu prve svetovne vojne znova vzeli orožje v roke in kot prostovoljci odšli v boj. Avtorja razstave, ki bo odprta do 3. februarja, sta Alojz Demšar in Janez Jereb, postavil jo je Stanko Kosmač. Poleg tega spomin na rojake ohranja zapis v Žirovskem občasniku. Ob odprtju razstave je o pomenu bojev za severno mejo in o uspehu Rudolfa Maistra, ki je Sloveniji uspel obraniti Štajerko, spregovoril podpredsednik društva General Maister Vitko Roš. Dejal je, da je takrat prvikrat zadišalo po slovenski vojski, in meni, da bi bila tudi južna meja danes rešena drugače, če bi še živel general Maister. Nedavno pa je bilo tudi v Žireh ustanovljeno društvo General Maister, vodi ga Janez Jereb, ki je na prireditvi sodeloval z društvenim praporom. V programu so nastopili učenci Osnovne šole Žiri z glasbenimi točkami in recitacijami pesmi Rudolfa Maistra ter Moški pevski zbor Alpina Žiri.