Bo res ustavna obtožba?
Zaradi poziva premierja Marjana Šarca, naj državna podjetja razmislijo o oglaševanju v medijih, ki širijo sovražni govor, SDS razmišlja o vložitvi ustavne obtožbe.
Stavkovni sporazum parafiral tudi Počivavšek
Vladni pogajalci so v torek stavkovni sporazum parafirali tudi s koordinacijo stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek. Ker so sporazum že prej parafirali tudi v šolskem in zdravstvenih sindikatih, vse bolj kaže, da za 5. december napovedane stavke javnega sektorja vendarle ne bo. To pričakuje tudi glavni vladni pogajalec Peter Pogačar, ki se je koordinaciji 19 stavkovnih odborov zahvalil za »korektna, na trenutke trda pogajanja«, v katerih so prišli do dogovora, ki javnim uslužbencem prinaša višje plače. Počivavšek pa je povedal, da je za sindikate ključno to, da so v pogajanjih zagotovili višje plače za vse javne uslužbence, tudi zaposlene do 26. plačnega razreda, za katere sprva na vladni strani po lanskih dvigih plač povišanja niso predvideli. Stavkovni sporazum z vlado je v sredo parafiral tudi sindikat delavcev v pravosodju.
Različni odzivi na Šarčev poziv
Medtem ko podpora vladi po zadnjih javnomnenjskih raziskavah raste, pa njenemu predsedniku Marjanu Šarcu v SDS grozijo z vložitvijo ustavne obtožbe. V največji opozicijski stranki napovedujejo, da se bodo o tem v kratkem tudi dokončno odločili. O ustavni obtožbi zoper premierja Šarca v SDS razmišljajo zaradi njegovega odziva na razpravo o oglaševanju državnih podjetij v medijih, ki širijo sovražni govor. Šarec je namreč preko spletne strani vlade sporočil, da je »na mestu razmislek, kakšno je sporočilo oglaševanja državnih podjetij v medijih, ki se od nestrpnosti in sovražnega govora ne ogradijo in ju ne obsodijo, pač pa – nasprotno – celo širijo ali pri tem pomagajo«. Po njegovem mnenju lahko bralci takšno oglaševanje razumejo tudi kot aktivno podporo zapisanemu in pozval k razmisleku, »ali želja po dobičku res upravičuje strpnost do nestrpnosti«. V SDS Šarčeve besede razumejo kot resno kršitev ustave ter nedopusten pritisk na gospodarske subjekte. Kritično so se odzvali tudi v NSi in SNS, medtem ko v koalicijskih strankah in Levici v Šarčevem pozivu ne vidijo ničesar spornega. Šarcu so zaploskali tudi v društvu Alternativna akademija in v Društvu novinarjev Slovenije, kjer poziv vidijo kot korak k prekinitvi nedopustne prakse. V Združenju novinarjev in publicistov pa ga nasprotno ocenjujejo kot enega največjih pritiskov oblastnikov na medije v zadnjih letih. Tudi pravniki Andraž Teršek, Matej Avbelj, Jurij Toplak in Jernej Letnar Černič so z javnim pismom o svobodi izražanja sporočili, da premier tvega resno prestopanje meje politično sprejemljivega, če se postavi v vlogo presojevalca, kaj so to sovražne vsebine, kdo je zanje odgovoren in kako se jim zoperstavljati. Tudi v Slovenski oglaševalski zbornici pravijo, da vlada nima pravice vplivati na ali celo z drugimi vzvodi posegati v razrez oglaševalskih proračunov v državnih podjetjih. »Ta poziv je namenjen temu, da se razmisli v naši družbi, če je z oglasi, ki pomenijo denar, za financirati take vsebine. Nisem pa jaz nikomur govoril, kaj mora in česa ne sme pisati,« pa se je na kritike odgovoril Šarec, zadovoljen, da je poziv dvignil nekaj prahu in so ljudje začeli o tem razmišljati.
Krkovič zavrnil ponudbo države
Ljubljansko okrožno sodišče je ta teden obravnavalo odškodninsko tožbo upokojenega brigadirja Antona Krkoviča zoper državo zaradi časa, ki ga je neupravičeno prebil v zaporu zaradi zadeve Patria. Ponudbo državnega odvetništva za odškodnino v višini 35.000 evrov je zavrnil kot sramotno nizko. Po poročanju POP TV je Krkovič na obravnavi povedal, da so bili stiska, strah in trpljenje zaradi zapora in desetletne kalvarije na sodišču prehudi. Meni, da se mu škode, ki mu je bila povzročena med sojenjem, in zapora »ne da poplačati z eno zajetnejšo plačo menedžerja«, zato vztraja pri zahtevanih 600.000 evrov odškodnine. Odškodninski tožbi sta vložila tudi predsednik SDS Janez Janša in prokurist podjetja Rotis Ivan Črnkovič, ki sta bila prav tako obsojena v kasneje razveljavljeni sodbi v zadevi Patria. Črnkovič se je z državo že poravnal za nekaj manj kot 63.000 evrov, tožbe Janše, ki zahteva dobrih 900.000 evrov, pa sodišče še ni začelo obravnavati.
Bobovniku nagrada za življenjsko delo
Društvo novinarjev Slovenije je prejšnji teden podelilo novinarske nagrade Čuvaj/Watchdog. Nagrado za življenjski prispevek k slovenskemu novinarstvu je letos prejel Slavko Bobovnik, voditelj Odmevov na TV Slovenija, ki novinarsko delo opravlja že več kot štiri desetletja.