Varuh obravnaval rekordno število pritožb

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 17. junij 2022 / 06:38

Poziva vladi glede politike do Ukrajine

Vlada je v zadnjem tednu prejela dva javna poziva glede politike do Ukrajine. V prvem, ki sta ga podpisala tudi nekdanja predsednika države Milan Kučan in Danilo Türk, jo pozivajo k »razumnemu oblikovanju stališča do vojne v Ukrajini«. Podpisniki so v pozivu zapisali, da sicer ni nikakršnega dvoma, da je Vladimir Putin z napadom na Ukrajino zagrešil »neizbrisljiv vojni zločin«. Kot pa so dodali, zahodno oboroževanje ukrajinskih sil prispeva k moči njihovega odpora, pri tem pa ne vidijo realnih možnosti, da bi lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. V drugem odprtem pismu, ki so ga med drugim podpisali tudi bivši premier in zunanji minister Miro Cerar ter nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant, pa opozarjajo, da bo mir v Ukrajini mogoče doseči le z lojalno in odločno podporo ukrajinski obrambi, ne pa »münchenskemu« popuščanju. Predsednik vlade se je na poziva odzval z napovedjo, da bo skupno in enotno stališče Slovenije do ukrajinske vojne oblikoval odbor državnega zbora za zunanje zadeve, zato je tudi podal zahtevo za njegov sklic. Kot je še poudaril, je parlament edino mesto, kjer imajo politiki pravico in dolžnost razpravljati o tovrstnih zadevah.

Varuh človekovih pravic predal letno poročilo

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je ta teden predsedniku republike Borutu Pahorju, predsedniku vlade Robertu Golobu in predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič predal letno poročilo za leto 2021 in jima predstavil ključne ugotovitve ter 86 varuhovih priporočil. Delo varuha človekovih pravic je tudi lani močno zaznamovala pandemija covida-19, ki je hkrati dodatno poglobila in razgalila nekatera odprta vprašanja varovanja človekovih pravic v Sloveniji, še posebno na področju zdravstvenega in socialnega varstva. Obravnaval je 6863 zadev, kar je tretjino več kot v obdobju pred epidemijo in hkrati rekordno število primerov, odkar je varuh. Lani so ugotovili 276 kršitev človekovih pravic, temeljnih svoboščin ter drugih nepravilnosti. To je v primerjavi z letom 2020 za dobrih 40 odstotkov manj, a je tudi opozoril, da se nekatere institucije in ministrstva še vedno ne odzivajo na opozorila in priporočila varuha. Predsednik Pahor je izrazil skrb, da bo na varovanje človekovih pravic in svoboščin v Sloveniji na različne načine vplivalo pričakovano slabšanje življenjskih razmer. S Svetino sta se strinjala, da bo to za prihodnje delo in aktivnosti varuha še dodaten izziv.

Novinci v poslanskih klopeh

Državni zbor je konec prejšnjega tedna potrdil mandate nadomestnim poslancem, ki so zamenjali strankarske kolege, ki so prevzeli funkcije v vladi. V poslanske klopi so na novo sedli Aleksander Prosen Kralj, Jonas Žnidaršič, Soniboj Knežak in Milan Jakopovič. Mandat je prenehal tudi poslanki Barbari Kolenko Helbl, ki bo generalna sekretarka vlade, o nadomestnem poslancu pa državna volilna komisija še ni obvestila državnega zbora. Poslanci so na tajnem glasovanju izvolili tudi tretjega podpredsednika državnega zbora. To je Danijel Krivec iz SDS, ki je bil v prejšnjem mandatu vodja poslanske skupine. Podpredsedniško mesto v parlamentu že zasedata Meira Hot iz SD in Nataša Sukič iz Levice.

Prebili prvi predor

V ponedeljek so slavnostno obeležili preboj prvega predora Mlinarji na trasi drugega tira Divača–Koper, kjer bo sicer osem predorov. Predor Mlinarji bo dolg 1.154 metrov, zgrajen bo v enocevni izvedbi, na sredini pa bo imel tudi prečno stransko servisno oziroma ubežno cev dolžine 165 metrov. Gradi se z napadnega mesta s koprske strani. Izkop predora se je začel v septembru 2021, pri gradnji pa se tako kot v drugih predorih drugega tira uporablja metoda kopanja in ne vrtanja, so sporočili iz družbe 2TDK.

Deželak zbral dobrih devetsto tisoč evrov

Voditelj Radia 1 Miha Deželak je v sklopu akcije Deželak junak na desetdnevni dobrodelni poti po Sloveniji, ki jo je opravil s kvadrociklom, zbral 924.116 evrov, ki jih bodo namenili letovanju na morju za otroke iz socialno šibkih družin. Dobrodelno pot je popularni Deželak začel 1. junija na Bledu, po desetih dneh pa minuli petek končal na Debelem rtiču. Deželak se je na dobrodelno pot odpravil že osmič zapored. Prvič je v sklopu akcije Deželak junak denar za letovanje otrok iz socialno šibkih družin zbiral že leta 2015, ko so s poslušalci zbrali nekaj manj kot 42.500 evrov, nato se je znesek vsako leto višal.