Na sobotni vaji reševanja v primeru letalske nesreče je sodelovalo okoli dvesto gasilcev, zdravnikov in reševalcev iz nujne medicinske pomoči, policistov ... / Foto: Gorazd Kavčič

Vaja priložnost za izboljšave

Dvesto pripadnikov različnih reševalnih služb se je na brniškem letališču znova urilo v posredovanju ob letalski nesreči. Izkušenj s pravimi nesrečami je malo, zato so vaje toliko bolj pomembne.

Zgornji Brnik – Na brniškem letališču je v soboto potekala enodnevna vaja Letalska nesreča Aerodrom Ljubljana 2017, na kateri so znova preverili pripravljenost sil za zaščito, reševanje in pomoč, usklajenost njihovega delovanja in učinkovitost načrtov zaščite in reševanja za ukrepanje ob letalski nesreči. Ta se je po začrtanem scenariju zgodila na čarterskem poletu letala CRJ 700 med Ljubljano in Istanbulom, ko je kmalu po vzletu prišlo do požara na motorju, letalo pa je pri vračanju na letališče padlo na polje. Ob trku s tlemi je takoj zagorelo pri levem krilu, zaradi velike količine goriva, ki je začelo iztekati, pa je pretila nevarnost večjega požara in eksplozije. Nesreča je terjala več življenj, številni potniki pa so bili poškodovani.

Nesreče redke, zato so vaje še bolj pomembne

Po besedah vodje vaje Jerneja Hudohmeta iz republiške uprave zaščite in reševanja so na sobotni vaji, na kateri je sodelovalo okoli dvesto reševalcev ter še sto opazovalcev, ocenjevalcev in članov podpornih služb, preverjali tako delovanje letališke gasilske enote in drugih služb Fraporta Slovenija kot upravljavca letališča, ki prve prispejo na kraj letalske nesreče na območju letališča, in okoliških gasilskih enot iz Cerkelj, Šenčurja in Kranja, pa tudi odzivnost zdravstvene službe na množične nesreče, policije, državne službe za psihološko pomoč, centra za socialne zadeve, ekip Rdečega križa ... »Gre za veliko število različnih enot in služb, ki morajo v množičnih nesrečah čim bolje opraviti svoje delo,« je poudaril. Letalske nesreče so k sreči zelo redke, a prav zato so nujne redne vaje, na katerih se posamezniki in organizacije urijo v postopkih, obenem pa se ugotavljajo tudi pomanjkljivosti pri načrtih zaščite in reševanja ter pri izvedbi, kar je osnova za njihovo kasnejše izboljšanje, je dodal.

»Če pride do množične nesreče, mora zdravstvo povsem spremeniti način svojega dela, ki v normalnih razmerah deluje na način običajnih obremenitev, ob takšnih nesrečah pa se moramo povsem reorganizirati in prilagoditi. Ob tem mora seveda osnovno zdravstvo še vedno skrbeti za najnujnejše paciente,« je razložil kranjski vodja ambulante nujne medicinske pomoči v Kranju Mitja Mohor, ki je na vaji skrbel za organizacijo dela ekip nujne medicinske pomoči. »V množični nesreči pa ne gre samo za oskrbo ponesrečencev na terenu, saj je potem treba paciente prepeljati v bolnišnice. Tako se reševalne službe že s terena povežemo z njimi, da nam sporočijo, koliko poškodovancev in s kakšnimi poškodbami lahko posamezna sprejme. Poškodovance poskušamo premeščati po več bolnišnicah, ne peljemo vse v eno, ker bi bila ta preobremenjena. V ta namen je aktiviran tudi helikopter, ki nekatere ponesrečence odpelje tudi v oddaljenejše bolnišnice, na primer v Celje, Maribor,« je še pojasnil.

Psihološka pomoč reševalcem

Ob množičnih nesrečah pa niso edina skrb le ponesrečenci, temveč je treba poskrbeti tudi za psihološko pomoč reševalcem, ki sodelujejo v intervenciji. To nalogo prevzamejo psihologi iz Službe za psihološko pomoč Civilne zaščite, je pojasnila njena članica, psihologinja Barbara Čibej Žagar. »Psihologi smo v prvi vrsti namenjeni, da razbremenjujemo reševalce, ki posredujejo na terenu in se po končani intervenciji soočajo s psihološkimi posledicami oz. lastnim doživljanjem med samo reševalno akcijo. Osnovni cilj našega dela je, da preprečimo, da bi se akutne posledice stresa, do katerega pride med in po intervenciji, nadaljevale, torej da z razbremenilnimi razgovori znova vzpostavimo psihološko ravnovesje,« je razložila.

Takoj po končani vaji je bila opravljena prva, kratka analiza, kjer so vodje posameznih enot podale svoje videnje poteka vaje. »Uvodni analizi bodo zdaj sledile delne analize v posameznih enotah, približno trideset dni po vaji pa bo nastala še skupna analiza vaje, v katero bodo zajete tako pomanjkljivosti kot tudi pozitivne stvari z današnje vaje. Na podlagi ugotovljenih pomanjkljivosti se bodo potem popravili načrti ukrepanja posameznih služb s ciljem, da svoje delo naslednjič bolje opravijo,« je po koncu enodnevne kombinirane vaje razložil Robert Skrinjar, vodja kranjske izpostave uprave za zaščito in reševanje.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Žirovnica / torek, 12. marec 2019 / 10:55

Zaključek Tedna boja proti raku

V Zvezi slovenskih društev za boj proti raku so v minulem Tednu boja proti raku še bolj kot sicer seznanjali javnost z rakom in možnostmi obvladovanja te bolezni. Zaključno prireditev je gostila Os...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / sobota, 8. februar 2014 / 16:37

Ujetniki zaledenele doline

Že od sobote sta Jezersko in vsa dolina Kokre odrezana od sveta. Na cesto, ki te kraje povezuje z dolino, še vedno pada polomljeno drevje in je smrtno nevarna, zato dostop tako s preddvorske kot z jez...

Kultura / sobota, 8. februar 2014 / 15:47

Umetniški raj Paradiža

V dneh, ko praznuje slovenska kultura, v Tržiškem muzeju povezujejo kulturno dediščino mesta s sodobno umetnostjo. Stara fužina in kovačnica Germovka je tržiška zgodovina, prostorska instalacija v nje...

Gospodarstvo / sobota, 8. februar 2014 / 15:46

Idejo deliš, ne skrivaš

Mlada podjetja lahko tudi letos sodelujejo na tekmovanju za izbor Start:up in pridobijo subvencijo Slovenskega podjetniškega sklada, kot je npr. lani uspelo kranjskemu podjetju CodeMonkee.

Razvedrilo / sobota, 8. februar 2014 / 15:43

Cvetje v jeseni

Prešernova soba kranjskega gostišča Stari Mayr je bila skoraj premajhna za vse obiskovalce, ki so se udeležili kulturnega večera, na katerem sta gostovali zvezdi slovenskega gledališča in filma Štefka...

Slovenija / sobota, 8. februar 2014 / 15:42

Šport in vojna

Zgodovinsko izpričano je, da so se športne discipline razvile iz borilnih veščin. Ob olimpijskih igrah v Sočiju pa se vprašamo, ali je mogoče, da bi se vojne v prihodnosti dogajale na manj genociden i...