Program, da bi se kakovostno starali

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Škofja Loka / ponedeljek, 19. november 2018 / 16:08

Tudi za Škofjo Loko velja, da se stara in da se bo število prebivalcev, starejših od 65 let, ki jih je že zdaj več kot štiri tisoč, do leta 2025 povečalo za tisoč. Zato je v občini nastal program kakovostnega staranja.

Škofja Loka – Škofja Loka se stara, ugotavljajo avtorji programa kakovostnega staranja, še zlasti se bo v naslednjih letih povečalo število starejših nad osemdeset let. Že zdaj jim je v občini na voljo 45 različnih storitev, vendar pa bo za njihovo prijetnejše življenje in možnost vključevanja v skupnost treba narediti še več. Župan Miha Ješe je ob predstavitvi programa dejal, da ga dela tudi iz sebičnih pobud: tudi sam se namreč bliža tretjemu življenjskemu obdobju. A temu se nezadržno bližamo vsi: če je zdaj v občini Škofja Loka nekaj nad štiri tisoč prebivalcev, starejših od 65 let, jih bo do leta 2025 še tisoč več, leta 2045 pa bo njihovo število krepko preseglo šest tisoč. Dostopnost javnih in zasebnih storitev, vključenost starejših v digitalno družbo, saj je od tega odvisnih veliko storitev, pestrost ponudbe, možnosti za medgeneracijsko sodelovanje so cilji, ki so jih opredelili v škofjeloškem programu kakovostnega staranja. Nastal je na več delavnicah, minuli teden pa so ga javnosti predstavili župan Miha Ješe, podžupan Tine Radinja, zunanja sodelavka občine Slavka Zupan, Apolonija Kandus, koordinatorica Večgeneracijskega centra Gorenjske v Škofji Loki, ter Sabina Gabrijel in Jernej Tavčar s škofjeloške občinske uprave.

Ponudba za starejše je po besedah Sabine Gabrijel že sedaj pestra, ne le v upokojenskem, starejši so vključeni v več ostalih društev in sekcij, programe zanje imajo različne ustanove, živahno je na področju vseživljenjskega učenja, živijo skupine za samopomoč, s starejšimi sodelujejo tudi mladinski programi ... Medgeneracijsko središče, ki nastaja na območju nekdanje vojašnice, bo te možnosti še izboljšalo, pojasnjuje Apolonija Kandus, pričakujejo tudi boljšo koordinacijo programov. Pomembne pa so tudi poslovne ponudbe, namenjene starejšim, ki so po besedah Tineta Radinje večinoma povezane z informacijsko tehnologijo. V prihodnje bo treba vzpostaviti neko skupno informacijsko točko za vso ponudbo, pri čemer si bodo prizadevali po eni strani starejše opismeniti na informacijskem področju, po drugi pa misliti tudi na tiste, ki ne uporabljajo internetnih storitev. Starejša generacija pa ni povsem enovita in njene potrebe se razlikujejo. Tako Slavka Zupan pojasnjuje, da so cilje postavili za tri skupine starejših. V prvi so starostniki kmalu po upokojitvi, ki so še aktivni in samostojni, potrebujejo delo, kulturno in družabno življenje, rekreacijo in zdrav življenjski slog, vseživljenjsko izobraževanje in digitalno opismenjevanje. Prehodni, slabo aktivni, a še samostojni starostniki bodo potrebovali manjša in oskrbovana stanovanja, socialni servis, prevoze. Za najstarejše, bolne in onemogle pa bo treba izboljšati pomoč na domu in institucionalno varstvo. Za vse pa so pomembne zdravstvene storitve, medgeneracijsko sodelovanje, solidarnost, sožitje, informiranje in povezovanje. Identificirali so deset ukrepov in slabosti ugotovili zlasti pri informiranju in svetovanju, prevozih starejših in na področju bivanja. V občini ugotavljajo, da mnogi upokojenci živijo v prevelikih stanovanjih in hišah, ki jih ne morejo vzdrževati, če živijo sami, so tudi odtujeni. Zato velja razmisliti o primernejših stanovanjih, o sostanovanjskih skupnostih in podobnih ukrepih. Ugotavljajo tudi, da bo treba povečati obseg pomoči na domu, saj tu potrebe naraščajo, želeli bi si tudi boljše možnosti za dnevno varstvo, nekakšne »vrtce« za starejše, tudi za namestitev v domu so zmogljivosti premajhne, trenutno je v škofjeloškem 220 postelj, na čakanju na posteljo pa prek sto aktualnih prosilcev.