Mi hočemo živeti

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / / 11:49

Tak je naslov aktualne konceptualne razstave fotografa Andreja Perka v Galeriji Ivana Groharja, s katero nas opozarja, da je vojna neizmerno zlo, v katerem ni junakov niti poražencev, ampak le črnina smrti.

Škofja Loka – V dneh, ko beležimo stoto obletnico konca prve svetovne vojne in se v Loškem muzeju pripravljajo na obsežno razstavo o takratnih štirih vojnih letih na Loškem z naslovom Nič nam ne morejo sovražne vojne!, ki jo bodo odprli konec meseca, je še kako aktualna fotografska razstava Andreja Perka v Galeriji Ivana Groharja. Že naslov fotografske razstave Mi hočemo živeti nam da vedeti, da gre za skrbno izbran koncept, ki je fotografa vodil v preteklost, da bi se vrnil v današnji čas.

Naslov namreč izhaja iz vojnega dnevnika Franceta Koblarja, starega očeta fotografove žene Andreje, iz katerega zapiske sta pred dvema letoma ob novo nastalih fotografijah objavila v knjigi. »Vojska, sovražim te in vse, ki jo hočejo. Mi hočemo živeti – ne slepo pasti …,« je Koblar v začetek dnevnika zapisal na sveti večer leta 1914. Vojna vihra ga je vodila od Judenburga na fronto v Galicijo, na novo odprto soško fronto, kjer je bil pod Sabotinom ranjen in so ga poslali na zdravljenje v Istro. Oprostili so ga bojne službe v frontnih jarkih, ga poslali na Tirolsko, vojno pa je končal na vzhodu Poljske. Pred tremi leti sta Perkova obiskala velik del krajev v Romuniji, Ukrajini, na Poljskem in tudi pri nas, kjer je Koblar doživljal vojno. »Ne zato, da bi fotografiral neke vrste ''potopis'' njegove vojne zgodbe, ampak da bi ujel utrip pokrajine, kakršna je v teh krajih z ostanki in spomeniki iz prve svetovne vojne zdaj,« razloži Andrej Perko, ki je v več letih s terena prinesel serijo analogno posnetih in v domači temnici razvitih črno-belih fotografij. Nekatere izmed njih niso neposredno povezane z vojno, a v kontekstu razstave pripovedujejo tisto, kar o občutljivi tematiki vojne in njenem nesmislu ter vplivu na usodo človeka kot posameznika želi povedati avtor.

Na fotografijah tako prepoznamo različne predmete, ostanke vojne, naj bodo to deli granat, bodeče žice in od zoba časa razpadajoči nagrobniki ali pa kaverne s frontne črte. »Ti so vsrkali energijo ljudi, ki so bili v teh krajih in mnogi tam tudi ostali za vedno,« je prepričan Perko, ki verjame, da fotografija vsrkava tisto, kar se je z objektom na njej nekoč dogajalo. Med drugim je občutenje motivov ''zapisoval'' tudi s kamero obskuro. Šokira sklop ponavljajočih se motivov nagrobnikov s križem. »Ko so fantje, možje in bratje odšli na fronto, so se med seboj razlikovali, vsak je bil svoja osebnost. Pod nagrobnikom in križem brez imena so postali vsi enaki. Po stotih letih se nagrobniki zaradi propadanja kamna, mahu in lišajev spet razlikujejo med seboj. Nagrobniki postanejo antropomorfni, prevzamejo človeško podobo, vojaki so spet postali individuumi, vsak zase drugačni, kakršni so prišli na fronto,« pojasnjuje fotograf. Na ogled so tudi tri svetlobne škatle. Od spodaj osvetljen triptih s sredinsko sliko, kot bi gledali v vesolje, in stranskima z množico odmrlega mrčesa, žari kot ožgana koža. Fotograf v množici kovinskih ploščic, ki jih je beležil na fotografije, zopet začutil antropomorfnost – lahko si zamislimo zgornji del lobanje z deli zobovja ...

»S fotografijami in konceptom razstave želim pokazati, da je vojna zlo in uničenje, da ni junaštev, ni naših in vaših, ni zmagovalcev in poražencev, da je vse ena sama groza, ki jo spodbuja pohlep po denarju in oblasti. Hkrati pa opozarjam na lahkomiselnost manipuliranih ljudi, ki gredo v smrt z ideali za domovino, cesarja in kateregakoli boga.« Da gre za dovršen umetniški koncept, katerega temeljni namen je, da poveča občutljivost sodobnega človeka za vojno kot tako in da ob dejstvu, da vojna obstaja, postanemo bolj občutljivi na vse slabe stvari, ki jih ta prinaša. »Žal smo postali skorajda imuni na vse vojne, ki vsak dan divjajo na našem planetu,« poudarja kustosinja razstave Barbara Sterle Vurnik, ki bo postavitev in njen koncept predstavila v pogovoru z Andrejem Perkom v sredo, 21. novembra, ob 19. uri v Galeriji Ivana Groharja.