Evropska dekadenca

Oskar Wilde, irsko-angleški pisatelj, pesnik in dramatik, se je rodil 16. oktobra leta 1854. Bil je eden najvidnejših predstavnikov evropske dekadence, zlasti esteticizma in larpurlartizma. V svojem najbolj znanem romanu Slika Doriana Graya je s simboličnimi sredstvi upodobil skrajnost dekadenčnega esteticizma, zlasti njegov odnos do morale.

Otroška leta je preživel v svojem rojstnem kraju v Dublinu na Irskem. Mati je bila pesnica, oče pa zdravnik. Hodil je v dobre šole, saj je bil materialno preskrbljen. Že v mladosti je bil zelo razgledan in se je zanimal za umetnost. Študiral je na oxfordski univerzi. Iz protesta proti meščanski družbi je prevzel provokativno oblačenje oziroma dekadenčni slog, dandijstvo. Bil je tudi umetnostni in literarni proučevalec ter kritik. Pisal je v različne angleške mesečnike. Ni obstal pri mladostnem pesnikovanju, ampak je znal pisati tudi dobro pripovedno prozo; med zvrstmi je obvladal pravljico, novelo in roman, komedijo in tragedijo ter ne nazadnje tudi elegantno oblikovan esej. Pokazalo se je, da Oscar Wilde ni zaverovan v eno smer, temveč da je pisatelj širokega razpona. Utrl si je pot med najvišje sloje družbe. Povsod je bil cenjen gost, tako kot so cenjene tudi njegove knjige še danes.

Zaradi homoseksualne zveze so ga sodno preganjali, mu sodili in ga za dve leti poslali na prisilno delo v zloglasno kaznilnico. To se je zgodilo dve leti pred smrtjo. Umaknil se je v Pariz, kjer je živel osamljen do smrti 30. novembra 1900.

Poglejmo, kaj pomenijo izrazi. Dekadenca je umetnostna smer, ki pomeni propadanje. Pri esteticizmu gre za pojmovanje, ki šteje umetnost za najvišjo vrednoto in najvišjo obliko človeške ustvarjalnosti. Larpurlartizem enostavno pomeni, da gre za umetnost zaradi umetnosti oziroma da je umetnost namenjena sama sebi.

Nekaj duhovitih in zanimivih misli Oskarja Wilda:

– Kadar ljudje z menoj soglašajo, vedno čutim, da se motim.

– Malo iskrenosti je nevarna zadeva, veliko pa usodna.

– Ko sem bil mlad, sem verjel, da je denar najvažnejši v življenju, sedaj pa to vem.

– Edini način, da se človek reši skušnjave, je, da ji popusti.

– Izkušnja je izraz, s katerim imenujemo svoje neumnosti.

– V začetku otroci ljubijo svoje starše. Ko postanejo starejši, jim začnejo soditi. Včasih jim oprostijo.

– Kadar nas bogovi hočejo kaznovati, izpolnijo naše molitve.

– Ni prav deliti ljudi na dobre in slabe. Lahko so samo zanimivi in dolgočasni.

– Ne sprašuj Boga za pot v nebo, ker ti bo pokazal najtežjo.

– Življenje je preveč pomembna stvar, da bi se o njem resno govorilo.

Pregovori in reki

Nemški pregovor: Častihlepnost in bolhe visoko skačejo.

Arabski pregovor: Častihlepnost in vesolje nimata meja.

Ruski pregovor: Človek je kot ključavnica. Za vsakega je treba poiskati njegov ključ.

Vietnamski pregovor: Ljudje so cvetje zemlje.

Smeh ni greh

Dekle zavrne fanta, ki jo osvaja: »Žal stanuje v mojem srcu že nekdo drug.« Ko se fant namerava razočaran umakniti, dekle doda: »Vendar pa ni vedno doma. Prav danes ga ni.«

Pijanček pri zdravniku. »Rad bi nekaj, da moj nos ne bo rdeč.« »Samo več pijte, pa bo postal vijoličast.«