Študenti očitajo slabo plačilo, delodajalci nevestnost

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 23. julij 2018 / 10:54

Pred poletno sezono in med njo se povpraševanje po študentskem delu poveča, saj imajo dijaki in študentje počitnice in posledično več časa za opravljanje različnih del. Največ zanimanja je za delo v strežbi, trgovini in proizvodnji, ključno vlogo pa imata višina urne postavke in urnik dela.

Kranj – Povpraševanje po študentskem delu se poveča že v mesecu maju, traja pa vse do oktobra. V poletnih mesecih je v primerjavi s preostalimi meseci po podatkih sto odstotkov več opravljanja študentskega dela, a dejstvo je, da se mladi vse manj odločajo za študentsko delo. »Razlogi so običajno slabi pogoji, ki jih ponujajo delodajalci, temu pa botruje tudi to, da je splošni interes študentov in dijakov za opravljanje študentskega dela v primerjavi s preteklimi leti precej upadel,« pravi regionalna vodja Agencije M servis Špela Oblak.

Statistika sicer kaže, da so se v zadnjih letih urne postavke precej povišale, saj študentje niso bili več pripravljeni delati za minimalne urne postavke. Solastnik kranjskega KluBara Gregor Dolžan je do študentov in njihovega dela precej oster: »Mi študente iščemo že deset let, a jih enostavno ne dobimo. Zdi se, kot da študentje po opravljenih izpitih nujno potrebujejo dopust, da se spočijejo, zato izginejo, a vprašanje je, od kod jim denar. Poleg tega se zdi, da starši otrok ne vzgajajo več v duhu delavnosti. Mislim, da so študenti plačani preveč, glede na to, kako vestni so, pri nas si celo delovnik izbirajo sami, a očitno jim tudi to ni dovolj. Ravnokar smo sprejeli pet novih študentov, a obdržala se bosta mogoče dva. Z dekletom, ki pri osemnajstih ne ve, kaj je čistilo za steklo, žal nimam kaj početi. Nihče se ne zaveda, da potrebujem nekaj mesecev, celo let, da nekoga uvedem. To je zame izgubljen čas, sploh če študent po nekaj mesecih odide, ravno zato pri nas sprejmemo le tiste, ki so pripravljeni delati tudi med šolskim letom.«

Na drugi strani pa študentje, ki opravljajo študentsko delo v gostinstvu, pravijo podobno: porazno plačilo in neznosen urnik. »Moram se preživeti, a kar dobim, ne zadostuje, delam pozno v noč, zjutraj pa sem primoran biti že zelo zgodaj na delovnem mestu. V strežbi nisi le natakar, skrbeti moraš tudi za čistočo in dobro vzdušje v lokalu,« pravi Žiga Jakupak, ki na študentsko napotnico v strežbi dela že pet let.

Zavedati se moramo, da vsesplošne zahteve študentskega dela tudi delodajalcem niso naklonjene, so pa v dobrobit študenta. Špela Oblak pojasni, da v primeru, da je urna postavka pet evrov na uro bruto, pomeni, da dobi študent neto izplačilo 4,22 evra na uro, delodajalčevo končno plačilo pa je 7,06 evra na uro, saj je ta dolžan plačati tudi prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje študenta, prispevek za poškodbe pri delu in poklicno bolezen, prispevek za zdravstveno zavarovanje ter koncesijske dajatve. »V zadnjem času je bilo veliko podjetij primoranih ljudi redno zaposliti, saj študentov, ki bi delali, enostavno ni bilo,« pravi Oblakova in doda: »Po mojem mnenju bo študentsko delo ne glede na vse obstalo, vendar se bo verjetno vse bolj uveljavilo kot občasna pomoč, saj so delodajalci postavljeni pred dejstvo, ali za podobne stroške ponudijo delo študentu ali raje nekoga redno zaposlijo. Glede na to, da zanimanje za študentsko delo z leti upada, je naloga staršev in družbe, da dijake in študente spodbuja pri delu in jih hkrati opozarja na pomembnost izkušenj, ki jih pridobijo s študentskim delom.«