Medena detelja v najpogostejši – rumeni – verziji

Detelja z vonjem po medu (3)

Zadnje tedne smo se zagnano vrgli v deteljo – najprej v črno, nato v »tarumeno« oz. ranjak, končno pa se lotimo še detelje, ki v posušeni obliki prav prijetno diši po medu. Zaradi omenjene lastnosti so naše babice medeno deteljo s pridom uporabljale za odišavljanje omar, skrinj in vzglavnikov.

Med številnimi vrstami detelj je prav navadna medena detelja (Melilotus officinalis) najbolj čislana. In tako je bilo že v antiki. Za zdrav­ljenje čirov in bul jo je priporočal sam Hipokrat. Proti krčnim in zlati žili svoj čas ni bilo boljšega zdravila. Pri težavah z venskim popuščanjem je še dandanes domala povsem v ospredju, vsaj kar se pomoči zdravilnih zelišč tiče. Z njeno rabo spodbujamo venski pretok in krepimo krvne žile.

Rumena ali bela

Na cvetoče zelišče navadne medene detelje poleti pogosto naletimo na prodnatih, grmovnatih krajih, starih zidovih, brežinah, ob poteh in poljih. To priljub­ljeno pašo za čebele krasijo v grozd oblikovani rumeno obarvani metuljasti cvetovi. Pri nas poleg navadne medene detelje uspevata tudi visoka medena detelja (Melilotus altissimus), ki se po videzu le malo razlikuje od navadne, in bela medena detelja (Melilotus albus), ki ima v socvetjih bele cvetove. Visoka in navadna medena detelja imata povsem identične zdravilne lastnosti, bela medena detelja pa naj bi bila nekoliko manj učinkovita, a kljub temu uporabna.

Pomagalo za ledvice in živce

V ljudskem zdravilstvu uporabljajo medeno deteljo v obliki mazil ali čajev pri krčnih žilah in hemoroidih, pa tudi pri obolenju ledvic, saj naj bi spodbujala izločanje seča in delovala antiseptično. Pogosto jo najdemo v čajnih mešanicah za krepitev živcev in proti nespečnosti, uspešna pa je tudi v mešanicah za lajšanje kašlja. Radi jo mešamo tudi z drugimi rastlinami, ki krepijo krvne žile, denimo z virginskim nepozebnikom, divjim kostanjem in borovnicami.

Namesto kostanja

Podobno kot navaden divji kostanj je tudi navadna medena detelja primerna za lajšanje bolezenskih težav, ki jih povzročijo oslabel venski in limfni pretok ter žilna krhkost, kot so nočni krči v mečih, težke noge, srbenje in otekline nog. Pripravki medene detelje krepijo stene ven in blažijo njihova vnetja, zavirali naj bi tudi nastajanje krvnih strdkov.

Poparek

Proti zlati in krčnim žilam, težkim nogam, zastajanju tekočine in prebavnim motnjam si pripravimo poparek: dve žlički posušenih cvetov poparimo s skodelico vode, pustimo stati 10 do 15 minut, nato precedimo. Pijemo po dve do tri skodelice čaja na dan. Z njim lahko mirne duše izpiramo tudi rane.

Obkladek in kopel

Obkladek pripravimo tako, da 20 gramov posušenih cvetov stresemo v 100 mililitrov vode, zavremo in kuhamo 15 minut. Če je obkladek namenjen lajšanju izpaha ali modric, namočimo krpo v toplo tekočino in obkladek dvakrat ali trikrat na dan položimo na prizadeto mesto. Če ga bomo uporabili za ustavljanje krvavitve, tekočino prej ohladimo.

Poživljajočo in krepčilno kopel si pričaramo tako, da vodi dodamo poparek, narejen iz stotih gramov suhe droge, ki naj stoji 15 minut. Pri obolenjih ven pazimo, da kopel ni prevroča.

Poletni napitek

Osvežujoč, dišeč in rahlo grenak poletni napitek pripravimo tako, da šopek iz cvetoče medene detelje, najbolje posušene, melise in prave lakote namočimo v 1 liter jabolčnega soka. Po treh urah odišavljeni sok razredčimo z mrzlo mineralno vodo in si z njim tešimo žejo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / / 10:10

Cvetovi palme krasijo Francijev vrt

Cerklje na Gorenjskem – Na lepo urejenem vrtu, polnem zelenja, pred hišo Marije in Franca Kuralta v Ulici 4. oktobra v Cerkljah na Gorenjskem, so v začetku meseca julija zacveteli trije veliki beli...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 10. julij 2023 / 19:00

Znanje finščine mu pride prav

Miha Šimnovec je znan slovenski športni novinar. Manj znano pa je, da je po očetu Slovenec, po mami pa Finec. »Učili so me, naj na tekmah navijam tako za Slovenijo kot za Finsko. Tega se držim,« pravi...

Šport / ponedeljek, 10. julij 2023 / 18:57

Ne ustavijo je niti padci

Gorenjka Nika Bobnar je obetavna mlada cestna kolesarka. Čeprav v tem športu še ni dolgo, je doživela že marsikaj: tako veselje ob naslovih državne prvakinje kot bolečino ob padcih, ki pa je niso usta...

GG Plus / ponedeljek, 10. julij 2023 / 18:51

Vršič med vojno in mirom

V Muzeju Kranjska Gora v Liznjekovi domačiji je čez poletje na ogled razstava Med vojno in mirom – vojaška dediščina Vršiča in okolice avtorja dr. Uroša Koširja. Med Kranjsko Goro in Trento naj bi bil...

Kamnik / ponedeljek, 10. julij 2023 / 18:40

Leto 2024 bo Maistrovo

V Medobčinskem muzeju Kamnik so se razveselili novice, da bo prihodnje leto posvečeno Rudolfu Maistru, generalu, pesniku, domoljubu …

Gorenjska / ponedeljek, 10. julij 2023 / 18:40

Pravila so za vse

Tudi jaz rada vrtim pedale. Kolesarjenje je protiutež sedenju za računalnikom, običajno pa tudi prva misel in izbira, ko vreme vabi na družinski izlet. Srečujem izklesana telesa, kolesarje, ki so n...