Na prireditvi ob jubileju šolstva v Retečah so med drugim prikazali igre, ki so se jih otroci igrali nekoč. / Foto: Matic Zorman

Visok jubilej šolstva v Retečah

V Retečah so pretekli četrtek pripravili sklepno prireditev ob 120-letnici šolstva v tem kraju, ki so jo povezali s 50-letnico OŠ Cvetka Golarja, katere del je tudi šola v Retečah.

Reteče – Priprave na praznovanje visoke obletnice so se začele že lani, ko so se po besedah vodje podružnične šole Reteče Majde Ovsenek najprej lotili raziskovanja zgodovine šole. Začetek pouka v Retečah sega v leto 1893 v Matevževi kajži, ko se je branja, pisanja in računstva učilo sedemdeset otrok. Tri leta kasneje so zgradili prvo šolsko stavbo, ki jo je obiskovalo 85 otrok. V sklopu praznovanja obletnice so učenci in starši med drugim spoznavali, kako je bil včasih videti pouk v šoli, v šolski urnik pa so vključili tudi predmete, ki jih že dolgo ni več – lepopis, zeliščarstvo in ročna dela. Sprehod skozi preteklost šole pa je bila tudi rdeča nit osrednje prireditve ob praznovanju obletnice, ki so jo minuli četrtek pripravili v dvorani kulturnega doma v Retečah.

Šola v Retečah pa je zad­njih petdeset let povezana tudi z OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka, saj je leta 1963 postala njena podružnica. »Šolska stavba v Retečah se je skozi leta močno spreminjala, vedno pa so jo skušali prilagajati potrebam pouka in številu učencev,« je poudarila ravnateljica OŠ Cvetka Golarja Karla Krajnik. Šola je bila sprva enorazrednica, leta 1929 pa je prerasla v dvorazrednico, ki jo je obiskovalo več kot sto otrok. Po letu 1935 se je začela gradnja današnje stavbe, v kateri so bili štirje oddelki. Med vojno so šolo požgali, zato so jo leta 1947 obnovili, v nove šolske klopi pa je potem sedlo 161 otrok. Nekaj let, od 1953 do 1960, so imeli v Retečah celo popolno osemrazredno osnovno šolo. Ob uvedbi devetletke v letu 2001 so v Retečah oblikovali pet oddelkov, v šoli pa ima svoje prostore tudi vrtec, ki ga obiskuje 21 otrok. Zaradi premajhnega vpisa v prvi razred, je pojasnila Karla Krajnik, so v letošnjem šolskem letu 65 učencev spet razporedili v štiri oddelke, saj imajo v 1. in 2. razredu kombiniran pouk. Ob tem je še poudarila, da na podružnici tako kot v matični šoli izvajajo celoten program, tudi jutranje varstvo in podaljšano bivanje, prav tako učencem omogočajo številne interesne dejavnosti.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / sreda, 9. marec 2016 / 11:28

Fižol A la carte

Ena zanimivejših večerij v restavraciji JB v Ljubljani, kjer vihti svojo kuhalnico chef Janez Bratovž, je bila zagotovo večerja z Antonio Klugmann. Antonija velja za eno boljših kuharic v...

Objavljeno na isti dan


Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Poučujejo celo albanščino

Na Ljudski univerzi Jesenice so pričeli poučevati bolj "eksotične" jezike.

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Določili prireditvena mesta

Na Občini Jesenice so določili seznam osmih prireditvenih mest, na katerih bo po novem lažje organizirati javne prireditve. To so lokacije, kjer so se že doslej prireditve odvijale pogosteje: Trg...

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Nekaj prostorskih sprememb

Na zadnji se občinskega sveta so sprejeli nekaj sprememb in dopolnitev tekstualnega dela prostorsko ureditvenih pogojev. Z njimi so zagotovili prostorske možnosti za revitalizacijo območja Fiprom...

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Sejnina za pomoč Železnikom

Na predlog občinskega svetnika Borisa Smoleja so članice in člani jeseniškega občinskega sveta sklenili, da bodo sejnino nakazali za pomoč občanom Železnikov ob zadnji naravni katastrofi....

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Krajevne skupnosti brez pravnega statusa

Na predlog posvetovalnega kolegija župana, ki ga sestavljajo predsedniki devetih jeseniških krajevnih skupnosti, naj bi krajevnim skupnostim ukinili status pravnih oseb. Kot je ob tem povedala