Blešči, blešči se bršljan

Besedilo: Pavla Kliner
Kategorija: Nasveti / / 06:00

Če smo se zadnjič v glavnem poljubljali pod belo omelo, bomo s poljubljanjem na hitro končali in se lotili "zastrupljanja". Ma, ne no ... Seveda ne, do slednjega bi prišlo le, če bi si bršljana, omelinega skrivnostnega, bleščečega in nežno ovijajočega se partnerja v božičnih okrasitvah, privoščili v prevelikih količinah in na nepravilen način.

V pričakovanju zadnjič omenjenega »velikega« poljuba, ki bi nas v prihodnjem letu morebiti lahko popeljal v bolj obetavno, svetlejšo prihodnost, dokončajmo, kar imamo na dolg. Pripravki iz bele omele pomirjajo in utrjujejo živčevje. Delujejo neposredno na živec vagus, ki je znan kot deseti možganski živec, prek njega krepijo kapilare perifernega krvnega obtoka in zmanjšujejo srčni utrip. Na ta način znižujejo krvni tlak. Zelo pomagajo pri odpravljanju živčno pospešenega srčnega utripa ter ublažijo glavobole, ki so posledica visokega krvnega tlaka. V ljudskem zdravilstvu z belo omelo preprečujejo tudi aterosklerozo, histerijo, astmo, drisko in omedlevico.

Skodelica čaja

Čaj iz omele pripravimo v obliki hladnega preliva: eno do dve čajni žlički bele omele prelijemo s skodelico mrzle vode in po 10 do 12 urah precedimo. Pred pitjem ga lahko malce segrejemo. Čaj pijemo dvakrat na dan po eno skodelico, zjutraj in zvečer. Kura naj traja več mesecev. Za zdravilne namene uporabljamo samo posušeno zel bele omele, nikoli pa ne smemo uporabljati plodov.

Z bršljanom brž na plan

No, pa smo že pri zimzeleni rastlinici bleščečih listov, ki je bila svoj čas obvezna sestavina božiča - bršljanu (Hedera helix). Z njim so skupaj z drugim zimzelenim rastlinjem krasili hiše, ga obešali nad vrata in pod strop, dodajali v vence in tudi »bogkov kot« v teh dneh ni smel biti brez njega. V Nemčiji se po tradiciji bršljan uporablja samo zunaj hiše. Vejica bršljana, pritrjena na cerkvenih vratih ali kje drugje na cerkvi, naj bi varovala božjo hišo pred strelo.

Potrebuje oporo

Bršljan za razliko od bele omele ni zajedavec. Drevo mu služi le kot opora, na katero se pritrdijo oprijemalne korenine. Bršljan se mora pri svoji rasti okleniti nečesa, nujno potrebuje oporo. Kot tak je kot verujoči človek, ki se oklene Boga, da mu daje oporo v življenju. Sicer pa je bršljan stara kultna rastlina. Egipčanom je predstavljal sveto rastlino boga Ozirisa, stari Grki so ga posvetili Dionizu, bogu vina in veseljačenja. Da bi preprečili opitost, so okrog glave nosili iz bršljana spletene vence. Namig za tiste, ki na najdaljšo noč navadno preveč nazdravljajo. V predkrščanski dobi je bršljan simboliziral nesmrtnost, veselje, zdravje in moč. Po ljudskem verovanju naj bi podaljševal življenje, neveste pa so bršljanovo listje na poročno noč skrile pod blazino. Če ga mož ni odkril, so ostale dolgo mlade, možje pa poskočni ... Moč naj bi imel tudi nad zlimi duhovi in demoni, ki jih je odganjal od hiše.

Starodavno zdravilo

Bršljan je imel pomembno vlogo v antičnih kultnih obredih. Nič manjše ni imel niti na starodavnem zdravilskem področju. Mleček rastline so uporabljali za odstranjevanje bradavic, z listi in plodovi so zdravili kožne bolezni, kurja očesa in rane. Cvetove, namočene v vinu, so svetovali pri glavobolu, driski in bolečinah v ušesih. Kako pa je z bršljanom in njegovimi zdravilnimi pripravki danes? O tem in še čem pa več naslednjič.