Risi tudi na Gorenjsko

V prihodnjih letih bodo v Slovenijo in Hrvaško naselili štirinajst risov iz Slovaške in Romunije, da bi preprečili njihovo ponovno izumrtje. Ambasador projekta je tudi hokejist – Ris Anže Kopitar.

Ljubljana – Glavni cilj projekta LIFE Lynx, ki ga koordinira Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) in poleg naše države vključuje še Hrvaško, Italijo, Slovaško in Romunijo, je rešiti risa v Dinarskem gorovju in Jugovzhodnih Alpah pred ponovnim izumrtjem. Kot pojasnjujejo v projektni skupini, se populacija kritično zmanjšuje, na kar v prvi vrsti vpliva parjenje v sorodstvu. Današnja populacija risov v Sloveniji, Hrvaški ter Bosni in Hercegovini je nastala iz šestih živali, ki so jih po izumrtju v začetku 20. stoletja leta 1973 preselili iz slovaškega dela Karpatov na območje Kočevskega roga. Doselitev je bila sprva zelo uspešna, a po nekaj desetletjih se je populacija začela zmanjševati. V projektni skupini opozarjajo, da bo ris v Sloveniji in na Hrvaškem brez naselitve novih osebkov v nekaj letih ponovno izumrl. S projektom, ki ga sofinancira EU in poteka v obdobju 2017–2024, nameravajo do leta 2023 v obe državi doseliti 14 risov iz Slovaške in Romunije, od tega deset v Slovenijo.

Prvi risi že prihodnje leto

Po ocenah pri nas trenutno živi od deset do dvajset risov. »Največ jih je na Kočevskem in Notranjskem, verjetno je tudi na Gorenjskem ostal še kakšen osebek. Imamo kar nekaj podatkov o opažanjih, a trenutno nam še ni uspelo pridobiti genetskega materiala, ki bi ta opažanja tudi potrdil. Izjema je povoz risa iz leta 2014, ki je bil zabeležen v Lovski družini Nomenj - Gorjuše,« so pojasnili v projektni skupini. Predvidevajo, da bodo prve rise v Slovenijo doselili v prihodnjem letu, a je to odvisno od poteka odlovov, preostale pa postopoma do leta 2023. »Na Gorenjsko oz. zahodno od avtoceste Ljubljana–Koper bo doseljenih pet živali. Izpusti risov bodo najprej izvedeni na Notranjskem in Kočevskem in nazadnje na Gorenjskem. Točne mikrolokacije ne smemo izdati, saj živali v času karantene potrebujejo mir, in ne masovnih dnevnih obiskov ljudi,« so razložili. Rise bodo najprej imeli v prilagoditvenih kletkah, kar je pomembno zaradi karantene živali in navajanja na novo okolje. »S tem se zmanjša možnost, da po izpustu žival odtava daleč stran. Vsaka bo opremljena tudi z GPS-ovratnico,« so napovedali.

Iščejo lokacije za izpuste

Na projektu, ki se je začel pred letom dni, poleg strokovnjakov ZGS delajo še njihovi kolegi iz Lovske zveze Slovenije, Univerze v Ljubljani in Zavoda RS za varstvo narave ter strokovnjaki iz držav partneric. Trenutno potekajo predavanja in sestanki z lovci na potencialnih izpustitvenih območjih. Poleg tega so v pripravljalni fazi sistematičnega monitoringa na območjih prisotnosti risa. »Decembra in januarja smo opravili veliko zimskega sledenja risov in tako skušali zbrati največje možno število genetskih vzorcev. Med najpomembnejšimi akcijami bo tudi osnovanje posebne policijske enote za preprečevanje in ugotavljanje krivolova. Trenutno se ukvarjamo tudi z vključevanjem lokalnih skupnosti v projekt na območjih prisotnosti risa,« so pojasnili.

Risa naj bi izpustil tudi Anže Kopitar

Nedavno so predstavili prvi film o naselitvi risov leta 1973, sledi snemanje drugega filma – o projektu. Snemali bodo tudi kratka in vsebinsko močna sporočila o risu v Sloveniji. Prav ta teden so na Bledu posneli Anžeta Kopitarja, ki je eden od ambasadorjev projekta. »Simbol slovenskih hokejistov je ris. Trenutno stanje risov v Sloveniji je zelo slabo, in če ga ne izboljšamo, simbol na hokejskih dresih nima več pomena,« so razložili in dodali, da jim je Kopitar z veseljem priskočil na pomoč. Z njim se bodo skušali uskladiti tudi o izpustu enega od risov. K projektu nameravajo pritegniti še druga zveneča imena slovenskega športa in kulture.