Izr. prof. dr. Brigita Skela Savič, znanstvena svetnica, se je soočila z diagnozo izgorelosti. / Foto: osebni arhiv

Izgorelost se zgodi, če delaš preveč

Izr. prof. dr. Brigita Skela Savič, ki je zaslužna za to, da so Jesenice dobile fakulteto, je konec lanskega leta odstopila z mesta dekanje. Razlog: diagnoza izgorelosti, ki je v našem prostoru še vedno nerazumljena in stigmatizirana.

Izr. prof. dr. Brigita Skela Savič, znanstvena svetnica, je konec novembra odstopila z mesta dekanje Fakultete za zdravstvo Angele Boškin. Kot vršilka dolžnosti dekanje je vodenje fakultete začasno prevzela Sanela Pivač, višja predavateljica. Brigita Skela Savič, ki je zaslužna za to, da so Jesenice pred dobrimi desetimi leti dobile takrat visoko šolo za zdravstveno nego, je iskreno spregovorila o razlogih za svoj odstop, opisala pa je tudi ovire na poti razvoja fakultete in izzive na področju samostojnega visokega šolstva.

Diagnoza: izgorelost

Kot je povedala, je z mesta dekanje odstopila iz zdravstvenih razlogov. "Soočila sem se z izgorelostjo, ki se je dolgo časa vlekla, na mojem zdravstvenem stanju pa se je odrazila predvsem kot povsem oslabljen imunski sistem, zaradi česar sem bila več mesecev na antibiotikih. Nujna je bila bolniška odsotnost, pri čemer so zdravniki ocenili, da se to stanje ne more popraviti v mesecu ali dveh. Izgorelost je stanje velike ogroženosti, ki se lahko konča s popolnim sesutjem imunskega sistema, kapjo, globoko depresijo, rakom … Žal je v slovenskem prostoru še vedno nerazumljena in stigmatizirana. Zgodi pa se tistim, ki delajo preveč," je povedala zdaj že nekdanja dekanja, ki je pred dobrimi dvanajstimi leti, takrat še kot glavna medicinska sestra na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, začela postopke za ustanovitev Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice. Ko je prevzela zahteven projekt akreditacije visoke šole, je obenem zaključevala tudi doktorat. "Vzpostaviti je bilo treba program, najti stavbo, urediti prostore ... Najprej smo vzpostavili študij zdravstvene nege prve stopnje, temu pa je sledila izredno hitra rast, novi programi, zelo zahtevno preoblikovanje visoke šole v fakulteto, za kar je bilo potrebno intenzivno raziskovalno delo in mednarodna vključenost. Akreditirali smo študijski program promocija zdravja, magistrski in zatem doktorski študij ..." Ob tem pa jim kljub prizadevanjem še vedno ni uspelo pridobiti koncesij za študij druge in tretje stopnje, in to kljub drugačnim obljubam. "Kljub prizadevanjem sem bila neuspešna pri pridobivanju koncesij; država ta program potrebuje, ministrstvo pa koncesije ne da. Tako se naprezaš, dokazuješ, prosiš, na koncu pa se soočiš s tem, da kakovost dela fakultete za tiste, ki delijo denar, očitno ni pomembna," je povedala. Opozorila je tudi na medsektorsko neusklajenost med ministrstvom za zdravje in ministrstvom za visoko šolstvo; prvo izkazuje potrebo po visoko izobraženih kadrih, ministrstvo za šolstvo pa za to noče slišati. "Boli me neobčutljivost za to, kako pomemben je izobražen zdravstveni kader, ki skrbi za bolnike. Potrebujemo magistre zdravstvene nege, promocije zdravja ... Tu vidim tudi nalogo zbornice zdravstvene in babiške nege, ki bi kot varuh evropske direktive morala glasno povedati, da nujno potrebujemo sistematizirana delovna mesta za diplomirane medicinske sestre z magisterijem ..."

Zaganjanje v prazno

Obenem je opozorila, da je v regiji zelo težko dobiti dovolj študentov za magistrski in doktorski študij, kar je razlog, da so študij na drugi in tretji stopnji začeli izvajati v Ljubljani. Ne nazadnje pa so z razvojem in širitvijo programov sedanji prostori fakultete na Jesenicah postali premajhni, potrebovali bi prizidek, žal pa Občina Jesenice kot ustanoviteljica fakultete in lastnica stavbe gradnje prizidka še ni uvrstila med svoje razvojne projekte. "V prazno sem se zaganjala tudi na področju plačila mentorstva kliničnim bazam," je naslednjo oviro izpostavila sogovornica. "Smo edina država v Evropski uniji, kjer fakulteta mora plačevati klinični bazi za izvajanje mentorstva. Nekatere bolnišnice so postavile ultimativne cene, kar se mi je zdelo neetično in družbeno neodgovorno. Letno smo tako bolnišnicam za klinično usposabljanje naših študentov nakazali 130 tisoč evrov, saj morajo polovico ur študija, to je 2300 ur, opraviti v kliničnih okoljih."

"Vse to se ni več skladalo z mojim vrednostnim sistemom in mojim vložkom, človek postane izčrpan in ocenila sem, da sem se ob tem iztrošila," je dejala in povedala, da tudi po odstopu z mesta dekanje ostaja na fakulteti, opravljala bo raziskovalno delo, vodila raziskovalne projekte kot profesorica na magistrskem in doktorskem študiju.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / petek, 16. maj 2014 / 13:59

Znak kakovosti za devet dobrot

Devet gorenjskih izdelkov je na razstavi Dobrote slovenskih kmetij prejelo najvišje priznanje – znak kakovosti.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 6. junij 2016 / 13:09

Mitja Lavtar – popotnik v domačem okolju

»Zdi se mi, da sem že eno leto in pol stalno na potovanju, spotoma pa študiram in delam,« pravi Mitja Lavtar, ki si je zadal zanimivo nalogo – obiskati vseh 6036 naselij v Sloveniji. Trenutno je na do...

Kronika / ponedeljek, 6. junij 2016 / 13:04

Prirejali preglede vozil

Med osumljenci korupcijskih kaznivih dejanj pri izvajanju tehničnih pregledov na območju Ljubljane se je znašel tudi nekdanji vodja poslovalnice AMZS Lesce Florjan Gašperin, ki zaradi enakih kaznivih...

GG Plus / ponedeljek, 6. junij 2016 / 13:01

Branka Sušnik: »Med Indijance!«

Pred 20 leti – 28. aprila 1996 – je v paragvajskem glavnem mestu Asuncion, ki leži ob reki Paragvaj, umrla antropologinja Branislava Sušnik. Rodila se je pa v Medvodah, tik ob sotočju gorenjskih rek S...

Gospodarstvo / ponedeljek, 6. junij 2016 / 12:38

Letos pet zlatih inovacij

Po izboru ocenjevalne komisije Gospodarske zbornice za Gorenjsko se bodo septembra za nacionalno priznanje potegovale inovacije M Sore, Acronija ter skupna inovacija Domela in Nela razvojnega centra....

Bohinj / ponedeljek, 6. junij 2016 / 12:37

Lovci so proslavili jubilej

Bohinjske lovske družine Stara Fužina, Bohijska Bistrica in Nomenj - Gorjuše so prejšnji petek skupno proslavile sedemdesetletnico delovanja, hkrati pa so obeležile tudi enaintrideset let sodelovanja...