Najprej si oglejmo Kreposti

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / ponedeljek, 4. junij 2018 / 19:43

V Galeriji Kosova graščina so nedavno odprli razstavo del slikarke Jane Vizjak. Če priznana umetnica na Jesenicah na ogled postavlja Kreposti, bo jeseni v Kranju razstavila cikel Krogi in v Radovljici Portrete.

Jesenice – Postavitev 27 slikarskih platen iz cikla, ki ga magistra umetnosti Jana Vizjak naslavlja Kreposti in bo do konca julija na ogled v Galeriji Kosova graščina, je del razstavne trilogije, v kateri avtorica sodeluje s tremi gorenjskimi muzeji – Gornjesavskim muzejem in kustosom Aljažem Pogačnikom, Muzeji radovljiške občine in kustosinjo Barbaro Boltar ter Gorenjskim muzejem in kustosom ddr. Damirjem Globočnikom. Jeseni bo v Kranju in v Radovljici Vizjakova razstavila še dva cikla Krogi in Portreti. Muzeji bodo skupaj predstavili tudi nov razstavni katalog z reprodukcijami in besedili vseh treh umetnostnih zgodovinarjev na več kot osemdesetih straneh. »H koncipiranju treh razstav me je povabil ddr. Damir Globočnik, ki pozna moj celotni štiridesetletni slikarski opus, v Kranju pa sem leta 2012 tudi že razstavila 123 avtoportretov,« o vzgibu za trojno razstavo pojasni Jana Vizjak, ki bo v Kranju predstavila najnovejša dela, v Radovljici pa izbor portretov, ki so nastali od sredine sedemdesetih let do danes.

Vrnimo se k razstavi Kreposti, ki je na ogled v pritličju Kosove graščine. Vizjakova se predstavlja z deli, ki so bila v središču njene ustvarjalne pozornosti v letih od 2012 do 2014. Gre za olja na lanenem platnu večjega formata, motive pa je povezala s tematiko desetih kreposti. »Naključje me je pred leti popeljalo v Palermo, kjer sem si imela možnost ogledati znameniti Oratorij svetega Lorenza, v katerem je deset baročnih celopostavnih kipov ženskih figur – kot alegorij kreposti. Izpisala sem si njihova imena v latinščini – Obedientia, Elemosina, Misericordia, Charitas, Paenitentia, Constantia, Humilitas, Fides, Veritas in Gloria – in tako naslovila tudi svojih deset slik. V slovenščini se naslovi glasijo: Vdanost, Usmiljenost, Uboštvo, Človekoljubnost, Potrpežljivost, Stanovitnost, Ponižnost, Pobožnost, Resnicoljubnost in Svetost,« pojasnjuje Vizjakova, ki je tudi na svojih slikah kreposti upodobila v ženskih figurah. »Osnovna linija ženskih figur, personifikacij kreposti, se spaja s slikarskim prostorom in hkrati s slikarskimi rešitvami, ki koreninijo v zahodnoevropskem idealu elegance človeškega telesa, na kar nas opozarjajo tudi zanimivi detajli, na primer drža rok, nog, glave … Njene upodobljene kreposti niso samo simboli, temveč raste simboličnost tudi iz njih, iz načina, kako so oblikovane, naseljene na podlago oziroma zgrajene iz občutka za formo in barvni izraz,« je k slikam zapisal Aljaž Pogačnik. Kot bi se vživela v vsako od kreposti, se Vizjakova na zelo prepričljiv način namreč ukvarja tudi z govorico telesa vsake posamezne figure.

Umetnica v nadaljevanju predstavlja še štiri sklope olj manjših formatov, ki jih je naslovila dobre, modre, svetle in preudarne žene. »Slike sem barvno opredelila na tri osnovne barve, rumeno, rdečo in modro v dveh odtenkih. Rdeča je barva odločnosti in velja za preudarne žene, rumena pomeni svetlobo, torej svetle žene, z modrima barvama pa označujem dobre in modre žene,« pojasnjuje Vizjakova.

V najbolj intimnem prostoru galerije je na ogled delo, na katerem je slikarka upodobila figuro sv. Frančiška Asiškega, obdanega z desetimi manjšimi podobami, od katerih vsaka simbolizira eno kitico svetnikove Sončne pesmi. Vizjakova pesem, ki je nastala pred več kot 750 leti, povezuje s človekovim bistvom in njegovo eksistenco. »Pesem odpira vprašanja ekologije – navezuje se na probleme onesnaževanja in podnebnih sprememb, pitne vode, izgube biotske raznovrstnosti …« še doda Jana Vizjak, ki v svojem slikarstvu tudi v prihodnje nadaljuje s svetopisemskimi vsebinami, ki nas, kot pravi, usmerjajo k pravilnemu načinu razmišljanja in življenja.