Nominator 228

Besedilo: Gorazd Šinik
Kategorija: Prosti čas / petek, 15. december 2006 / 05:00

Čeprav gre leto nezadržno h koncu, k tej, samo časovni ločnici, in se tradiciji primerno srečujemo ob hrani, s kozarcem v roki, imajo tokratne tri zgodbe enak predznak. Znanje. In biti boljši kot drugi.

Prva je vkovana v večstoletno obmorsko tradicijo družine Fonda iz Pirana. Družinski poslovni projekt je pred dnevi, pomagal predstaviti podjetnik, sicer kardiolog Japec Jakopin, iz begunjskega Seawayja, svetovno priznanega navtičnega podjetja, prijatelj družine, zaljubljenec v veter in morje ter vse, kar je pod njim. Po dobrih štirih letih so se namreč odločili, da blagovno znamko samozavestno in strokovno predstavijo javnosti. Zapisali so, da je hrana najpomembnejša prvina našega zdravja. Da je čas, v katerem živimo, vse manj naklonjen zdravemu življenju ter, da je resnično zdravo hrano vse težje najti. In zato so se biologi, oče Ugo Fonda, znan akademski specialist nuklearne medicine, hči Irena, doktorica molekularne medicine v onkologiji s številnimi priznanji in sin Lean, profesionalni potapljač, podvodni ribič in predsednik Zadruge morskih ribogojcev iz Seče, odločili, da z ljubeznijo do morja in predani odličnosti, ustanovijo družinsko morsko ribogojnico. Z enim samim ciljem, da z najboljšimi mladicami in najboljšo hrano na tržišču, vzredijo najboljšo gojeno ribo na svetu. Ribogojnica Fonda, ki leži v Piranskem zalivu, na najbolj južni točki našega morja, ima trenutno že pol milijona rib in zavidljivo število zasebnih odjemalcev. Simpatična dr. Irena Fonda, ki vodi podjetje, je na prepričljiv način predstavila strokovno delo, brat Lean pa, kako v ribolovnem rezervatu, v mrežastih lebdečih kletkah, skrbijo za menjavo vode, nenehno gibanje ribic, ročno krmo in vse ostalo, kar sledi, da bo njihov brancin res najboljši na svetu. Ob strokovnem komentarju, čestitkah ter upanju, da kaj podobnega uspe v Sloveniji, je druženje pospremil prof. dr. Dražigost Pokorn. Povedal je, da Slovenci pojemo celo štiri-, petkrat manj rib kot Italijani ali Francozi, prav tako zaužijemo manj mesa kot večina držav EU. Da bi moral naš jedilnik vsebovati več ribjega mesa, saj vsebuje veliko visokovrednih maščob in kislin. In da gojen brancin, v čisti vodi, hranjen s kakovostno hrano brez primesi, ne vsebuje pesticidov, toksičnih kovin, nitratov in ostale »svinjarije«, ki se jih lahko najde v »divjakih«. Seveda je šla, ob okušanju pripravljenih ribic, debata še naprej. Japec Jakopin je šel nazaj v 800-letno zgodovino Tržaškega zaliva, ter razmišljal, kako bi se lahko zdaj, ko meje počasi minevajo, vrnili v tisto stanje običajev in navad, nazaj v bolj prijetne in zdrave čase. Z veliko mednarodno priznanega podjetniškega znanja je prepričan, da so perspektiva Slovenije le talentirani in z znanjem opremljeni ljudje, ki bodo boljši kot drugi. Ob teti, Angeli Fonda, zdravnici iz Ljubljane, v mladosti je prav tako odkrivala podvodni svet, je Ireni in Leanu privoščila uspeh tudi dr. Manca Košir. Zanimiva, s pojavo in nastopom, je nasmejala povabljene. Navduševali smo se z izjemno grafično podobo kar celega projekta. Od embalaže, podobe spletnih strani, do odzivnosti naročila. Navdušen je bil videti tudi EU poslanec Borut Pahor, šef trenutno prve opozicijske stranke, ki ga je spremljal Jurij Korenec, šef Studia 37, organizator vsakoletne Internautice, prijatelj morja in navtike. Morda ju najdemo skupaj tudi v predvolilni predsedniški tekmi. In kako je na pravi maratonski, ne samo v življenjski »tekmi«, ve povedati Škofjeločan, akademik dr. Matija Horvat, redni član SAZU, dr. med. specialist interne medicine, za katero znanje je v sedemdesetih letih k nam prinesel iz ZDA. Upokojeni zaslužni profesor Univerze v Ljubljani Matija Horvat je namreč zares premagoval »triatlon«, ko si opomore po operaciji kolka, bo zamenjal starostno kategorijo in znova zmagal. Upokojeni prvi mož Kliničnega centra, kardiolog prof. dr. Primož Rode, dobro leto ponosen dedek, pred leti stanujoč na Bledu, kjer se je poskusil s kandidaturo za župana, je bil videti prav tako navdušen. Irena in Lean Fonda pa sta se nekaj dni za tem še enkrat odlično predstavila v družbi povabljenih na »Champagne nigt Salon & Delamotte« v Retečah, v gostilni Pri Danilu, kjer sta gostila »ultra popularna« kuharica Vesna in njen sin, sommelier Gašper Čarman. Skupaj sta združila znanje v krasen jedilnik s povsem francoskim uvodom. Kaj gre k pravemu šampanjcu bolj zraven kot sveža bretanska ostriga, ob katero nam je Gašper ponudil »blanc de blancs«, bogat suh peneči se »neletniški« chardonnay. Uf! Dimljen brancin iz Fondine ribogojnice smo »splakovali« z nadgradnjo prejšnjega, prav tako Delamottov »BdB« letnik 99. Tri različne lege vinogradov dajo uravnotežen, svež šampanjec. Ob ostrigi je nekaj zanimivih stvari povedal Lean Fonda, ki je prav ta gojišča letos obiskal zaradi strokovnih raziskav, Irena pa je loškemu omizju predstavila družinsko blagovno znamko. Aplavz, ki se je potegnil čez juho iz škampov do jedi večera. Jadranske lignje na zeliščni polenti je pospremil svež in modni šampanjski rose, modri pinot z malce chardonnaya, pravi vrhunec večera pa je obetala »narava iz morja«. Povsem sveži brancin pečen v soli je kuharici Vesni in njeni ekipi za »šporgetom« povsem uspel. In zdaj! »Salon«, vrh šampanjskih višav, letnik 1996, zanj pravijo, da je ob letniku 1928 letnik stoletja. Salon Le Mesnil, rumeno zelene barve, pridelajo iz ene sorte, ene lege, enega letnika. Prvega je naredil strasten hedonist Aime E. Salon leta 1905 in do danes so jih stekleničili le 37 letnikov. Vinarski mag Gašper Čarman, ki pri nas zastopa to prestižno šampanjsko klet, nam je s podrobnostmi nadgradil opažanja, okus in uživanje. Tudi končevali smo po francosko. Ob izbranih sirih, tudi Bogatajevega iz Gorenje vasi, smo okušali še Delamottov letnik 1985 iz »magnum« steklenice, 3 litre in ob predstavitvi ekipe navdušeno zaploskali. Vesna Čarman, ki je tistega večera imela kuharski trening pred odhodom v New York, se je predstavila še v novi uniformi. Dami, notarka Marjana Bešter ter notarska pripravnica pri Mariji Murnik, Tjaša Prvulovič, skoraj že Čarmanova »tamlada«, sta ji z nami vsemi privoščili uspeh. In je bil. Odmeven, da je le kaj. STA je celo zapisala, da je škofjeloška kuharica Vesna, s hčerko Nino, očarala newyorške gurmane. Na Miklavžev večer, s slovenskim izbranim jedilnikom in vini, se je predstavila v gostišču James Beard House, v kulinarični fundaciji na Manhattnu. O tem še kaj več prihodnjič. Vsekakor iskrene čestitke.

Prav tako družbi Sava in ekipi, ki je skozi leto 2005 skrbela, da so se letos že sedmič kosali za najboljše Poslovno letno poročilo. In letos prvič osvojili prvo mesto v skupnem seštevku med 47 ocenjenimi, ter temu dodali še v kategorijah za najboljše letno poročilo pri trajnostnem razvoju in okoljsko družbenem poročanju ter pri komuniciranju. Lidija Bregar, direktorica Korporativnega komuniciranja pravi, da je poslovno poročilo eno ključnih sodobnih orodij za komunikacijo z delničarji in javnostmi. Urednica Vesna Muravec pa je opazno zadovoljna, povedala, da za poročilo skrbijo skozi celo leto in da so potrebovali tri mesece intenzivnega dela. Predsednik uprave Janez Bohorič, na sliki smo žal pogrešili Mojco Globočnik, direktorico Strateškega računovodstva, plana in analiz, se je zahvalil sodelavcem in povedal, da je to zagotovo potrditev uspešnega izvajanja strategije in poslovne odličnosti. S čim dobrim so nazdravili tudi sinoči, v četrtek, po Nadzornem svetu, tako v Gorenjski banki kot v Savi. In tudi zato sta potrebna znanje in talent. In brez občutka ne gre,…