Predsednik društva Morača Čedo Đukanović s podmladkom društva / Foto: Primož Pičulin

Ohranjajo kulturno dediščino

Črnogorsko kulturno, prosvetno in športno društvo Morača Kranj letos obeležuje dvajset let delovanja. Velja za prvo društvo, ki je bilo ustanovljeno kot povezovalni most med Slovenijo in Črno goro.

Kranj – V počastitev dveh desetletij delovanja Morače so v dvorani Mestne občine Kranj priredili slavnostno akademijo, ki so se je poleg mnogih članov udeležili tudi veleposlanik Črne gore v Sloveniji Vujica Lazović, častni konzul Vojo Kovać, častna članica društva Milena Morača, njen mož Jurij Souček, podžupan Mestne občine Kranj Boris Vehovec in nekdanji kranjski župan Mohar Bogataj.

Visoki gostje so polno dvorano pozdravili in jim izrekli čestitke za tesno sodelovanje in povezovalni duh v tujerodni državi. Podžupan Boris Vehovec je poudaril naklonjenost občine do društev nekdanje Jugoslavije: »Imamo odprte razpise, poleg tega sofinanciramo njihovo delovanje, nudimo jim prostore in se z veseljem udeležujemo dogodkov.« Kulturni del srečanja je bil poln plesa, petja in glasb – z osrednjim črnogorskim tradicionalnim godalnim instrumentom gusle in vrhuncem večera, nastopom legendarne sopranistke Milene Morača, članice ansambla ljubljanske Opere. Večer se je nadaljeval ob črnogorskih kulinaričnih dobrotah in sproščenem druženju, ki je potekalo v duhu spoštovanja bogastva različnosti kultur ter medsebojnega sožitja. Društvo Morača, ki ima okoli 150 članov, pozornost usmerja predvsem v razvoj kulturnih odnosov med državama, v svoji zgodovini so zato gostili več kot sto Črnogorcev, ki so svojo kulturo predstavili slovenskemu občinstvu v Kranju. Organizirajo pohode in vzpone, večere črnogorske kulture, povezujejo folklorna društva iz Slovenije s tistimi iz Črne gore, poznani pa so tudi po svoji humanitarnosti in čutu do sočloveka. Predsednik društva Čedo Đukanović pravi, da želijo črnogorsko kulturo in navade prenesti na svoje otroke, ki so rojeni v Sloveniji. Poudari, da trenutno v Sloveniji biva okli 6300 priseljencev iz Črne gore: »Sam sem v Kranj prišel pred več kot štiridesetimi leti in danes Sloveniji res lahko rečem moja druga domovina. Tu me sprejemajo, spoštujejo, obravnavajo enakopravno, tu sem našel svoj dom in tu bom ostal.« Zahvalil se je tudi kranjski občini za vso podporo, ki jo nudi etničnim skupinam iz nekdanje Jugoslavije ter tako pomaga ohranjati kulturne običaje ter omogoča prenos znanja iz roda v rod.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / nedelja, 26. junij 2022 / 13:26

Določili višino povrnjenih stroškov kampanje

Kranj – Kranjski mestni svet je določil višino stroškov, ki se povrnejo organizatorjem volilnih kampanj za letošnje lokalne volitve. Za liste, ki jim bodo pripadli svetniški mandati, bo povračilo z...

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Spremembe pri izvajanju dimnikarske službe

Popravek oziroma odgovor na članek pod gornjim naslovom

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Glasnih voda polna dolina

Dolina Mostnice s Planino Voje - Ledeniška dolina se zajeda skoraj v nedrje slovenskega očaka. S severa jo razkošno opazuje Tosc, z vzhoda Pokljuka, z zahoda Fužinske planine, na jugu pa se odpira pro...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Trgajmo bezgovo cvetje

Modro je, da si bogatimo svojo domačo zeliščno lekarno takrat, ko je čas za to. In zdaj je čas za cvetje črnega bezga (Sambucus nigra). Le pridno ga trgajmo, a s tem početjem ne pretiravajmo. Alergije...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Peteršilj

Peteršilj je eden najizrazitejših naravnih tonikov, se pravi poživil, z njim so včasih hranili celo dirkalne konje, da bi bili hitrejši. Peteršilj je doma iz vzhodnega Sredozemlja, spoštovali pa so...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Šmarnice

Kdo ne pozna dehtečega vonja šmarnic. Te majske dni so jih polni travniki ob robovih gozdov. Tako v nižinah kot tudi višje v gorah. Po vrtovih so letos zacvetele že nekoliko prej. Šmarnica ni kot d...