Naveza za vrhove prihodnosti

Besedilo: U. P.
nedelja, 2. marec 2008 / 06:00

O projektu izgradnje Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani smo se pogovarjali z vodjo projekta Mirom Erženom.

Kako daleč segajo ideje o ureditvi muzeja planinstva?

»Zamisli o dostojni predstavitvi zgodovine planinstva na Slovenskem segajo v začetke 20. stoletja. V času prve svetovne vojne in povojnega preurejanja svetovne ureditve je ideja nekako poniknila in spet zažarela v letu 1932, ko je bila organizirana razstava planinstva na Ljubljanskem sejmu. Obdobje po drugi svetovni vojni je prineslo čas vnovičnega vzpostavljanja organiziranega planinstva, obnovo planinskih postojank in seveda veliko željo po novih alpinističnih dosežkih. Po letu 1950 je bilo izvedenih kar nekaj razstav s planinsko tematiko, kar je kazalo na željo ohranjanja planinske zgodovine. Na Gorenjskem so se s tem najbolj organizirano ukvarjali na Jesenicah, po letu 1960 pa se je muzejsko delo preneslo v Mojstrano. Vodenje je prevzel Avgust Delavec, v veliko pomoč pa sta mu bila tudi Janko in Stanko Kofler. Na osnovi zbranega gradiva so prirejali planinske razstave po Gorenjskem in tudi širše po Sloveniji. Na teh temeljih je nastala Triglavska muzejska zbirka, ki je za obiskovalce odprla vrata v letu 1984. V svojem vsebinskem konceptu je zaradi prostorske stiske orientirana na razvoj planinstva in zgodovine na območju Julijskih Alp ter območje delovanja Triglavskega narodnega parka. Kljub nenaklonjenosti tako slovenske krovne organizacije kot države, da bi na doseženem v Mojstrani gradili naprej, smo Mojstrančani trmasto rinili naprej in konca 80. let prejšnjega stoletja se je PZS omehčala in se vdala v usodo, da bo osrednji slovenski planinski muzej v Mojstrani.«

Kako ste prišli na zamisel, da boste zgradili povsem novo stavbo?

»Razmišljali smo o preureditvi in razširitvi obstoječe stavbe na Triglavski 50, pa je bila stavba predmet neskončnih zapletov stečajnega postopka in denacionalizacije. Pogovarjali smo se o preureditvi nekdanjega hotela Triglav v Mojstrani; z lastniki smo se že sporazumeli o ceni odkupa; zataknilo se je pri denarju. Spoznali smo, da je edina rešitev, da pričnemo razmišljati o novi stavbi na novi lokaciji. V veliko pomoč nam je bil takratni župan Občine Kranjska Gora Jože Kotnik, ki je v okviru občinskega proračuna zagotovil potrebna sredstva, da smo v letu 2002 izvedli odkup potrebnega zemljišča.«

Začeli pa ste tudi z zbiranjem denarja, saj je investicija zelo velika …

»Prvi podatki o vrednosti investicije so bili zastrašujoči in pojavili so se dvomi o sposobnosti izvedbe. Lotili smo se izdelave študije izvedljivosti, na osnovi katere smo se odločili, da gremo v dvofazno realizacijo projekta. Gradbeno dovoljenje smo pridobili v letu 2006 in se takoj lotili PZI dokumentacije. V letu 2007 je teklo mukotrpno zaključevanje projektiranja PZI dokumentacije, ki je močno kasnila. Vmes pa smo se pripravljali na kandidaturo projekta za sredstva evropskih strukturnih skladov v okviru Ministrstva za lokalno samoupravo. Doseženi so bili tudi dogovori z ministrstvom za kulturo za delno sofinanciranje projekta in finančna konstrukcija je bila na osnovi vrednosti po PGD dokumentaciji zaprta. V teh okvirih smo se v mesecu juliju prijavili na razpis ministrstva za lokalno samoupravo in dosegli, da je predsednik vlade 24. avgusta položil temeljni kamen. Prav ta dan smo izvedeli, da naša vloga ni bila uspešna zaradi nekaterih pomanjkljivosti v investicijskem programu. Razočaranje je bilo seveda veliko, a dobra tolažba v tem, da so bile pomanjkljivosti takega značaja, da jih je bilo možno hitro odpraviti in uspeh na drugem razpisu v mesecu septembru je bil praktično zagotovljen.«

A se je spet zapletlo, kajne?

»Res je. Projektanti so tik pred septembrskim razpisom končno le izdelali PZI dokumentacijo, ki pa je prinesla zastrašujoče 30-odstotno povečanje vrednosti izvedbe projekta. V hipu je vse padlo v vodo. Nosilec investicije Občina Kranjska Gora ni hotel niti slišati o tem, da bi kandidirali s prvotno vrednostjo in poskušali zagotoviti manjkajoča sredstva v postopku realizacije projekta. Zadeva je bila kritična. Kako sploh nadaljevati, kako na novo najti pot do zaprte finančne konstrukcije? Trkanja na državna vrata niso prinesla rezultata, rešitev smo videli zgolj v ustanovitvi fundacije, ki bo zbirala sredstva za izgradnjo in delovanje muzeja. V začetku januarja letos smo predstavniki Planinske zveze Slovenije, Slovenskega gorniškega kluba Skala in PD Dovje-Mojstrana podpisali ustanovni akt Ustanove Avgusta Delavca. Formalni postopki za registracijo sicer še tečejo, a vendar po drugi strani že dobivamo izraze pripravljenosti slovenskih podjetij za finančno podporo. Ustanova mora zbrati 520.000 evrov, s čimer so ob ostalih prispevkih sofinancerjev (sredstva EU strukturnih skladov, Občine Kranjska Gora, Ministrstva za kulturo) ustvarjeni pogoji za kandidaturo projekta v vrednosti več kot 3 milijone evrov na februarskem razpisu ministrstva za lokalno samoupravo.«

Če torej uspete na razpisu za evropski denar, kdaj boste začeli v gradnjo?

»Terminski plan predvideva začetek gradnje v poznih pomladanskih mesecih leta 2008 in zaključek v spomladi 2010. Upam in trdno verjamem, da tokrat zares stojimo pred to prelomno točko, od koder gre pot samo naprej. Upam, da bodo planinci, gorski reševalci, planinski in gorski vodniki, alpinisti in nenazadnje čisto preproste planinske duše strnili vrste v podporo projektu. Saj smo vsi skupaj del slovenskih gora, ki jih v vsej svoji lepoti in edinstvenosti želimo zapustiti svojim vnukom in pravnukom. Slovenski planinski muzej z vsemi vsebinami in sporočili je namenjen prav njim. Da bodo tako kot mi znali ceniti to, kar smo dobili v dar, in z enako ljubeznijo darovati rodovom, ki prihajajo.«

Kakšno bo poslanstvo muzeja in kaj vse bo zbrano v njem?

»Planinski muzeji v alpskih deželah so pomembne ustanove za utrjevanje zgodovinskega spomina, ozaveščenosti in narodove identitete. To je tudi naš dolg do znamenite in bogate planinske dediščine. Poskrbeti moramo za varno hrambo že zbranih eksponatov in pomembnih arhivov, preprečiti pa moramo tudi prehajanje gradiva v muzejske centre zunaj Slovenije, kar se že dogaja. V muzeju bomo ohranjali in predstavljali slovensko planinsko dediščino; predstavljali vzgojno naravovarstvene vsebine naših planin, evidentirali, proučevali ter promovirali planinsko dediščino doma in po svetu. Dejavnost bomo dopolnjevali s prireditvami, predavanji, občasnimi razstavami, videoprojekcijami, izobraževalnimi delavnicami, predstavitvami najnovejših domačih in tujih planinskih in gorniških dosežkov. Organizirali bomo tudi strokovne izlete na najzanimivejše točke širšega alpskega okolja. Obiskovalcem bomo posredovali podatke o varnem gibanju in naravovarstvenem obnašanju v gorah ter sveže turistične informacije o možnosti izletov in vzponov.«