Cesto v Davčo bodo do prihodnje zime poskusili urediti do te mere, da jo bo možno odpreti za promet. (Foto: Tina Dokl)

Strah pred poplavami še živi

V Železnikih se po pol leta še zelo dobro spominjajo katastrofalnih poplav, ki so jih prizadele lanskega septembra. Triletni sanacijski program bo vlada predvidoma obravnavala ta teden.

Železniki – Minuli torek je minilo natanko pol leta od katastrofalnih septembrskih poplav, ki so v Sloveniji povzročile za 223 milijonov evrov škode. Med 60 prizadetimi občinami so bili najhuje prizadeti Železniki, kjer naj bi nastalo za 85 do 90 milijonov evrov škode. Kraj danes kaže povsem drugačno podobo, kot jo je po 18. septembru 2007, ko je bil povsem opustošen.

Država je doslej za sanacijo po ujmi v tej občini namenila 1,8 milijona evrov, a bo ta denar po besedah župana Mihaela Prevca do junija pošel. V marsikateri prizadeti občini tako že težko pričakujejo triletni sanacijski program, ki naj bi ga vlada sprejela še ta teden. Okoljski minister Janez Podobnik je bil prejšnji teden zelo skrivnosten glede predvidene višine pomoči: »Lahko zagotovim, da je program zelo dober in da je v finančnem smislu zelo težek. Predlagamo, da bi ga izvedli v treh letih, kajti obseg sredstev je prevelik, da bi jih država zmogla zagotoviti v enem letu.« Sprejetje programa težko pričakuje tudi župan Prevc: »Sanacijski program je zagotovilo, da se dela ne bodo ustavila, kar je bistveno. Dokler bo denar, da se bodo dela izvajala, se ne bomo pritoževali. Železnike bomo sanirali, če ne v treh letih, pa v štirih ali petih.«

Minister je pojasnil, da je v programu predviden tudi denar za izvedbo konservatorsko-restavratorskih del pri obnovi posebnih objektov v višini štiri milijone evrov, od tega za trško jedro v Železnikih 1,25 milijona evrov. V program so vključili tudi obnovo objektov v lasti zasebnega prava. Kot je razložil Ervin Vivoda, vodja sektorja za sanacije naravnih in drugih nesreč, bodo po sprejemu sanacijskega programa osebe zasebnega prava, pri katerih je škoda na bivalnih objektih višja od 2.400 evrov oziroma od 1.300 evrov na objektih kmetijskega gospodarstva, pozvali k oddaji vloge za pridobitev sredstev iz državnega proračuna.

Prevc je prepričan, da se je v Železnikih po neurju veliko spremenilo: »Tisti, ki so videli Železnike 18. septembra, pravijo, da se danes skoraj nič več ne pozna. Na drugi strani so seveda tudi negativci, ki pravijo, da se ni nič spremenilo. Ta čas pospešeno gradimo vodovod v Plenšaku, kmalu se bo zaključila prva faza, obnavljamo kanalizacijo v Sori, ki se na nekaterih mestih še vedno izteka v reko, vodarji v tem trenutku delajo na petih lokacijah.«

Kdaj bo v Davčo vozil avtobus?

Železniki danes resda kažejo povsem drugačno podobo kot po ujmi, a so posledice marsikje še dobro vidne. V prihodnjih letih bo največji zalogaj predstavljala rekonstrukcija regionalne ceste v Davčo. Spodnji del v dolžini 1,2 kilometra naj bi začeli urejati že poleti, poleg tega pa iščejo možnost, kako bi do prihodnje zime cesto uredili do te mere, da bi jo bilo možno odpreti za promet in da bi bila prevozna tudi za avtobuse. Cesta proti Podroštu je po ujmi še bolj poškodovana kot prej in na nekaterih odsekih precej nevarna.

Tudi obnova zdravstvenega doma, ki bo stala 1,2 milijona evrov, se še ni začela. Zdravniki bodo tako paciente vsaj do jeseni sprejemali v prostorih župnišča v Selcih, kjer se soočajo s prostorsko stisko.

Na lanski 18. september zelo nazorno spominja osem tisoč kubičnih metrov naplavin na Jesenovcu, pa tudi številne kmetijske površine, na katere so se ob ujmi zgrnili kupi naplavin. Na občini so se odločili, da bodo lastnikom pomagali pri odvozu naplavin, pospeševalna kmetijska služba Gorenjske pa jim bo pomagala z nasveti glede sanacije zemljišč, ki so ponekod tri metre na debelo zasuta s peskom.

Poplave so ogromno škodo povzročile tudi na vodnem življu v vodotokih. »Pri odlovih v potokih in Sori smo ugotovili, da je ostalo deset odstotkov rib. Skozi Železnike je skoraj vse odplaknilo. V ribogojnici je ogromno rib zaradi blata poginilo, zdaj pa vsak dan iz nje potegnem 30 slepih in mrtvih dvoletnic, ker je voda kalna. Potrebovali bomo deset let, da bomo prišli na stanje, kakršno je bilo pred poplavami,« ugotavlja Vinko Nastran, gospodar Ribiške družine Železniki.

Zahteve po poplavni varnosti

V poplavah je bilo uničenih na stotine domov, a so danes ti večinoma že za silo obnovljeni. 80-letna Pavla Tomše z Racovnika je ostala brez stanovanja v pritličju hiše tik ob Selški Sori in v teh dneh še vedno živi pri sinu v zgornjem nadstropju. Upala je, da bo za veliko noč že v svojem domu, kljub vsemu pa se bo, kot kaže, prav kmalu lahko preselila, saj se obnova bliža koncu. »Tako sem hvaležna vsem, ki so pomagali, da ne morem povedati,« pravi Pavla, ki ne bo nikdar pozabila katastrofalnih poplav. »Ob večjem dežju že ne bom upala spati spodaj, raje bom šla v zgornje sinovo stanovanje. Priznam, da me je strah vode. Poplave so podrle ograje in ob malo večjem dežju bo voda hitro v kleti,« je šest mesecev po ujmi povedala Pavla, ki si želi, da bi izvajanje ukrepov, ki bi jih zavarovali pred poplavami, potekalo hitreje.

V zadnjem času je sicer v Železnikih slišati vse glasnejše zahteve glede zagotovitve poplavne varnosti. Tomaž Globokar z agencije za okolje je povedal, da naj bi se dela po predhodnem sanacijskem programu na področju upravljanja z vodami zaključila v dveh ali treh mesecih. Dodal je, da bo po sprejemu sanacijskega programa vzpostavljena stalnost pri izvajanju ukrepov za odpravo posledic škode. Tudi župan opozarja, da morajo krajani razumeti, da so doslej potekala interventna dela po ujmi in da bo šele sanacijski program dal pravo sliko glede celovitega urejanja struge Sore: »Vodarji so gorvodno že očistili naplavine, ki bi lahko ovirale pretočnost, in tudi strugo skozi Železnike so že čistili, je pa res, da bi jo bilo še marsikje treba poglobiti. Ker glede aktivnejšega čiščenja Sore skozi Železnike z vodarji ne pridemo skupaj, smo naročili geodetski posnetek reke, da bomo videli, koliko naplavin je sploh v njej.« Minister Podobnik je pristavil, da je inštitut fakultete za gradbeništvo in geodezijo izdelal recenzijo projektne dokumentacije za rekonstrukcijo Dolenčevega jezu, ki jo bo v tem tednu obravnavala komisija. S tem naj bi se po ministrovih besedah razrešila nekatera strokovna vprašanja in dileme glede jezu, ki so ga nekateri povezovali z rušilno močjo vode.

     

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kamnik / sreda, 17. junij 2020 / 16:08

Pohod bosonogih na Vovar

Gozd – Sekcija bosonogih Društva Dogodek Kamnik, ki jo vodi Pavel Žvelc, v soboto, 20. junija, organizira že peti Pohod bosonogih na Vovar, na 940 metrov visoki hrib nad Gozdom. Zbor udeležencev bo...

Objavljeno na isti dan


Slovenija / nedelja, 22. januar 2017 / 14:45

V centralni register vpisane vse oporoke

Kranj – Notarska zbornica Slovenije je prejšnji teden v dogovoru z vrhovnim sodiščem in ministrstvom za pravosodje v centralni register oporok vpisala vse oporoke, ki so jih sestavila sodišča kot s...

Naklo / nedelja, 22. januar 2017 / 14:41

Postajališče za avtodome

Podbrezje – Občina Naklo je septembra lani na vlado posredovala pobudo in zaprosilo za izdajo soglasja za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena na delu opuščenega odseka nekdanje hitre...

Gospodarstvo / nedelja, 22. januar 2017 / 14:41

Heta prodaja terjatve tudi do gorenjskih podjetij

Kranj – Avstrijska slaba banka Heta je objavila javni poziv za izkaz interesa za nakup njenih terjatev do slovenskih podjetij v znesku 121 milijonov evrov. Med njimi so tudi terjatve do štirih gore...

Zanimivosti / nedelja, 22. januar 2017 / 14:41

Mrzla zima – višji računi

Letošnja zima je že nekajkrat pokazala zobe, ko so se temperature spustile krepko pod ledišče. To se pozna tudi na stroških ogrevanja, še zlasti pri starejših in slabše izoliranih gradnjah...

Gospodarstvo / nedelja, 22. januar 2017 / 14:39

Prezimovanje živine na prostem

V mrazu imajo živali večje potrebe po energiji.