Lubadar jim še prizanaša

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 21. maj 2018 / 21:39

Gozdnogospodarska enota Kranjska Gora je eden redkih otokov na Zgornjem Gorenjskem, kamor se lubadar še ni razširil. Sanacija gozdne ceste, ki jo je nad naseljem Belca zasul plaz, ni možna, zato iščejo alternativno rešitev.

Kranjska Gora – V blejski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije so pripravili načrt gozdnogospodarske enote Kranjska Gora za obdobje 2017–2026. Izdelava načrta se jim je nekoliko zavlekla in so jo lahko nadaljevali šele potlej, ko so prejeli odločbo ministrstva za okolje in prostor, da ne potrebujejo celovite presoje vplivov na okolje. Po javni razgrnitvi in javni obravnavi osnutka načrta, na katerih ni bilo pripomb, je svet blejske območne enote aprila določil predlog načrta, postopek pa se bo končal po tem, ko ga bo sprejel minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Na novo zarisali meje varovalnih gozdov

Gozdnogospodarska enota Kranjska Gora obsega 8541 hektarjev gozdov na območju od Tromeje na severozahodu do Vrtaškega vrha na jugovzhodu. Največ, 3548 hektarjev, je večnamenskih gozdov, 3344 hektarjev je varovalnih, 1082 hektarjev je gozdov s posebnim namenom, v katerih so ukrepi dovoljeni, preostalo pa so gozdni rezervati, v katerih gospodarjenje ni dovoljeno. V lesni zalogi, ki v povprečju dosega 312 kubičnih metrov na hektar, prevladujejo iglavci, teh je skoraj tri četrtine, tekoči letni prirastek znaša 4,79 »kubika« na hektar. Večina gozdov (91,5 odstotka) je v zasebni lasti, preostalo pa so državni in občinski gozdovi. Pri pripravi načrta enote so na novo, bolj natančno zarisali meje varovalnih gozdov, za to pa so uporabili podatke iz laserskega skeniranja terena, ki so jih pridobili preko portala ministrstva za okolje in prostor (direkcije za vodo). Če bo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano upoštevalo nov zaris kot njihov predlog pri spremembi uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom, se bo skupna površina varovalnih gozdov v enoti zmanjšala za 283 hektarjev.

Lastniki bodo lahko sekali še več

Kot sta povedala Andrej Gartner, vodja odseka za gozdnogospodarsko načrtovanje v blejski območni enoti zavoda, in Jernej Avsenek, vodja izdelave načrta, so v enoti v prejšnjem desetletnem obdobju načrtovali posek 234 tisoč kubičnih metrov drevja, lastniki gozdov so sekali manj, kot bi lahko, in so posekali 156 tisoč »kubikov« drevja, od tega so sanitarne sečnje predstavljale le 15 odstotkov. Enota Kranjska Gora je eden redkih otokov na blejskem gozdnogospodarskem območju, kamor se lubadar še ni razširil. Na celotnem območju so lani za posek predvideli 430 tisoč kubičnih metrov od lubadarja napadenega drevja, a od tega le en odstotek v enoti Kranjska Gora. »Verjetno na manjši pojav lubadarja vplivajo nadmorska višina, alpsko podnebje ter manjša 'zasmrečenost' gozdov v primerjavi z drugimi enotami,« pojasnjujejo v blejskem zavodu, kjer z novim načrtom zvišujejo možni posek na 264 tisoč kubičnih metrov, prvič pa načrtujejo tudi sanitarni posek, to je posek zaradi ujm, škodljivcev, bolezni in iz drugih razlogov.

Zelo odvisni od spravila z žičnico

Gospodarjenje z gozdovi v enoti otežujejo strmina in druge naravne omejitve, zaradi katerih je tudi večja nevarnost pojavljanja hudournikov, plazov in snegolomov. Velik problem je izvedba načrtovanih ukrepov, tudi poseka, posledica tega je gospodarska škoda. V javni gozdarski službi opažajo, da predvsem med manjšimi lastniki gozdov ni zanimanja za gospodarjenje z gozdom, saj so ekonomsko bolj odvisni od turizma, kmetijstva in drugih dejavnosti. Gozdovi so še slabo odprti za gospodarjenje, večletni zastoj pri gradnji prometnic ne omogoča enakomernega gospodarjenja na celotnem območju gospodarskih gozdov, več kot polovica enote je odvisna od spravila z žičnico. V naslednjem desetletnem obdobju načrtujejo v enoti gradnjo trideset kilometrov gozdnih vlak, aktualni problem, ki ga bodo poskušali čim prej rešiti, je gozdna cesta nad naseljem Belca. Plaz je namreč februarja letos zasul cesto, ki je pomembna za spravilo lesa in za gospodarjenje s planinami. Ker sanacija ceste po oceni geologov ni možna, v sodelovanju z geologi, lastniki gozdov in občino iščemo alternativno rešitev, ena od možnosti je tudi ureditev dostopa z avstrijske smeri. »Problem bo nastal, če se bo v gozdovih, ki so odvisni od ceste, pojavil lubadar,« poudarjajo gozdarji in opozarjajo še na nekatere druge probleme v enoti: na velik pritisk drugih uporabnikov na gozdni prostor, na slabo kakovost bukve in plemenitih listavcev zaradi pomanjkljive nege in na škodo, ko jo zlasti na prisojnih pobočjih Karavank pozimi povzroča jelenjad z objedanjem mladja in poškodovanjem debel.