Anton Janša, čebelar Marije Terezije

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (147)

Slovenci smo 20. decembra 2017 izvedeli, po čem smo najbolj zasloveli v svetu. Je že res, da imamo v svoji preteklosti svetovno znane znanstvenike, umetnike, slikarje, glasbenike, diplomate, generale, pomorce …, vendar je Generalna skupščina OZN na ta dan soglasno sprejela resolucijo, s katero je 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. Leta 1734 se je namreč 20. maja rodil (bil krščen) v Breznici pri Radov­ljici svetovno znani slovenski čebelar Anton Janša.

Janševi, po domače Kuharjevi z Breznice na Gorenjskem, so bili revna družina. V njej se je rodilo devet otrok, pet fantov in štiri dekleta. Anton je bil najstarejši. Vso družino je krasila marljivost, fante pa tudi nadarjenost za slikarstvo. Pridnosti so se učili od čebel, kajti Janšev rod je bil že dolgo vnet za čebelarstvo. Veselje do slikanja pa jih je spodbujalo dejstvo, da so imeli odprte oči za lepoto okolja, v katerem so živeli.

Anton Janša je najprej delal kot grajski vrtnar v Radovljici. Ko je bil star 32 let, je odšel v bakrorezno risarsko šolo akademije likovnih umetnosti na Dunaj in se deloma preživljal s slikarstvom. Maja 1770 je po izvrstno opravljenih skušnjah postal čebelarski učitelj za tiste, ki sta jih v svet pošiljala trgovski svet in gospodarsko društvo. Leta 1770 je začel na Dunaju poučevati kot prvi cesarsko-kraljevi učitelj čebelarstva. Avgusta 1770 je dobil nalogo potovati in poučevati tudi po drugih avstrijskih deželah. Bil je začetnik modernega čebelarstva.

Odkril je vrsto zanimivosti iz življenja čebel. Tako je ugotovil, da vzleti matica na parjenje peti ali šesti dan po rojstvu, da se pari med 11. in 14. uro. Prvi je učil, da je mogoče rojenje preprečiti z večanjem prostora in vsakih 14 dni z izrezovanjem trotovine. Izdelal je postopek za dodajanje matic in iznašel napravo za prestrezanje rojev … Čebelariti je začel s 16 panji, jih imel leta 1772 že tristo in dosegel, da so leta 1773 po vsej dunajski okolici čebelarili po njegovem načinu. Njegov načrt za ustanovitev čebelarskega društva se ni uresničil, pač pa je Marija Terezija ustanovila še čebelarske šole v Dunajskem Novem mestu, na Moravskem in Češkem ter ukazala vsem državnim čebelarskim učiteljem, da morajo čebelariti po Janševih načelih.

Janša je prvi učil, da se čebele jeseni ne smejo moriti, kot je bilo takrat v navadi, ampak jih je ohranjal za prihodnje leto. V avstrijskih deželah je razširil prevažanje panjev na druge paše. Ovrgel je nauk, da so troti vodonosci in spoznal, da oplodijo matico v zraku. Napisal je razpravo o rojenju čebel, kratko navodilo, kako naj kmečki ljudje uspešno čebelarijo, v rokopisu pa je zapustil knjigo Popolni nauk o čebelarstvu, ki je izšla leta 1775, to je dve leti po njegovi smrti.

Zanimivi Gorenjci in dogodki tedna iz dežele Kranjske:

V Pivki se je 14. 5. 1894 rodil mlekarski strokovnjak Srečko Šabec. Po njegovi zaslugi sta bili po letu 1945 zgrajeni mlekarski šoli v Škofji Loki in Kranju, kjer je bil do leta 1959 tudi učitelj.

Davorin (Martin) Jenko je 16. 5. 1860 na Dunaju zložil napev pesmi na tekst Simona Jenka Na­prej zastave Slave. Pesem je kmalu postala neuradna slovenska himna.

Na Reki se je 16. 5. 1888 rodil internist Otto Haus. Na Golniku je prvi uporabil metodo pnevmotoraksa in z R. Neubauerjem pomembno vplival na razvoj ftiziologije na Slovenskem.

Na Pokljuki v Krnici se je 20. 5. 1769 rodil Urban Žemva. Bil je eden izmed starodavne slovenske rodbine, ki je zaslovela predvsem po generalih, ki jih je dala avstro-ogrski vojski.