Napihljiv splav je primeren tudi za prevoz vozil. / Foto: arhiv podjetja

Napihljive rešitve za poplave

Podjetje Hovercraft iz Spodnjih Stranj, ki se ukvarja z izdelavo napihljivih reklamnih izdelkov, je v zadnjem letu razvilo nekaj inovacij, ki bi se jih lahko razveselili predvsem pripadniki enot zaščite in reševanja.

Spodnje Stranje – »K idejam je največ prispeval material sam, ki je resnično popolna novost in lahko z njim dosežemo podobna ali celo boljša razmerja med težo in nosilnostjo kot jo imajo karbonski produkti. Napihljive konstrukcije imajo značilnosti, ki jih lahko sicer dosežemo le s prednapetimi konstrukcijami. So težje od zraka, toda trdne kot jeklo. Dodatna plast omogoča večjo trpežnost in uporabo v vseh razmerah, ker pa je elastična, omogoča uporabo v bistveno težjih razmerah. Edini na svetu imamo znanje, kako se spajata osnovni material in dodatna elastična plast, ki je lahko groba ali gladka, odporna na morsko vodo in ne prepušča toksinov,« nam je povedal Blaž Stepišnik in dodal, da so vsi izdelki preprosti za uporabo, lahki, trpežni in v hrambi ne zavzemajo veliko prostora. Nekaj inovacij so pred dnevi tako predstavili v svojih proizvodnih prostorih v Spodnjih Stranjah pri Kamniku in na Kamniški Bistrici, saj je večina inovacij uporabna pred­vsem ob poplavah in drugih naravnih nesrečah. Predstavili so napihljiv splav z izvenkrmnim motorjem, ki lahko prenaša večje predmete, vozila, ljudi in živino do skupne teže treh ton. V le nekaj minutah so postavili napihljiv most za prečkanje vode, blata ali ledu, ki ga lahko uporabi kolona ljudi in vozil. Nekaj kilogramov težko blazino so spremenili v napihljiv čep za tesnjenje vrat, kletnih oken in drugih odprtin, ki se – napolnjen z zrakom lahko spremeni tudi v splav, ki lahko nosi do 150 kilogramov teže, dvigalo, ki lahko dvigne dve toni, ali pa preprosto skakalno blazino, napolnjen z vodo pa služi kot utež. Predstavili pa so tudi bivalno enoto za izredne razmere, sestavljeno iz napihljivih sten, ki imajo izolativne značilnosti prave opeke, postavimo pa jih že v nekaj minutah.

V podjetju svojih iznajdb ne nameravajo patentirati, saj je s tem povezanih preveč stroškov, si pa obetajo naročila iz Slovenije in tujine. Sploh čez mejo so za izdelke že pokazali veliko zanimanja.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / četrtek, 7. maj 2009 / 07:00

Fizična aktivnost za lepo in zdravo telo

Že leta 1670 je dr. Louys de la Nanche trdil, če je človek predebel, izgubi na svoji lepoti. Priporočal je zdravljenje z zmanjšanjem prehrane, na dimljah pa uporabiti tako imenovani brusilni obkl...

Objavljeno na isti dan


Kranjska Gora / četrtek, 11. avgust 2022 / 16:28

Z enotno vizijo do skupnega uspeha

Osrednja slovesnost ob prazniku Občine Kranjska Gora je bila na predvečer praznika, v soboto, 6. avgusta. Občinska priznanja so podelili Društvu Gorska reševalna služba (GRS) Kranjska Gora, Janezu Zaj...

Jesenice / četrtek, 11. avgust 2022 / 16:25

Obnova pokopališkega objekta na Blejski Dobravi

V objektu ne bo več gostinskega lokala, uredili pa bodo čajno kuhinjo, prostor za pripravo žar in razstavni prostor krst.

Kranjska Gora / četrtek, 11. avgust 2022 / 16:22

Odprli brunarico Krmiše

Družina Mirka Robiča in njegove partnerice Nataše Bricman je v bližini njihove ekološke kmetije, po domače pr' Vaho v Srednjem Vrhu v občini Kranjska Gora, pred nedavnim odprla brunarico Krmiše, kjer...

Slovenija / četrtek, 11. avgust 2022 / 16:20

Energijske pijače med mladimi: čas za alarm

Trg energijskih pijač je eden najhitreje rastočih na svetu. Predvsem mladi jih pogosto uživajo, pri čemer niti ne razmišljajo o možnih škodljivih učinkih, opozarjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije.

Gospodarstvo / četrtek, 11. avgust 2022 / 14:28

Afriške prašičje kuge še ni – naj tako tudi ostane

Širjenje afriške prašičje kuge proti vzhodu in zahodu Evrope predstavlja vse večje tveganje tudi za domače in divje prašiče v Sloveniji, kjer se doslej bolezen še ni pojavila.