Nevaren, strupen, jedek ...

Oznake na etiketah nekaterih izdelkov nas opozarjajo, da takšnih izdelkov in njihove embalaže ne smemo odvreči med ostale gospodinjske odpadke.

Nevaren, strupen, jedek, škodljiv za zdravje, vnetljiv, oksidativen, eksploziven, nevaren za okolje – vse to so oznake, ki jih lahko pogosto najdemo na etiketah kozmetičnih izdelkov, čistil, barv, lakov, zdravil, baterij … Hkrati so to oznake, ki nas opozarjajo, da takšnih izdelkov oziroma njihove embalaže, ko jih porabimo, ne smemo enostavno zavreči v zabojnik za smeti ali zliti v kanalizacijo. Gre namreč za nevarne odpadke, ki jih je treba odstraniti na poseben način: treba jih je oddati v zbirni center ali pa oddati v času akcij zbiranja nevarnih odpadkov. In kaj se zgodi s tako zbranimi odpadki? Tako kot pri vseh ostalih odpadkih tudi pri ravnanju z nevarnimi odpadki skušajo v kar največji meri izrabiti uporabne sestavine in varno odložiti preostanek. Tako iz njih izločijo sestavine, ki jih lahko ponovno uporabijo, denimo svinec iz akumulatorjev, kovine in baterij, organska topila iz razredčil. Druga možnost je, da izrabijo energetsko vrednost teh odpadkov; ob sežigu ostankov barv, lakov, topil, lepil, olj, onesnažene plastične embalaže se sprošča toplota, ki se koristno izrabi. Ob sežigu (denimo zdravil) pride do kemične spremembe, ko se pri visoki temperaturi lastnosti izdelka spremenijo iz nevarne v manj nevarne, ob tem se zmanjša tudi volumen. Ena od možnosti pa je tudi fizikalno kemična obdelava, ko se s fizikalno-kemičnimi postopki odpadke pretvori iz nevarne v manj nevarno ali nenevarno obliko.

In kaj se zgodi, če nevarne odpadke odložimo na ne­primeren način, če denimo odpadno jedilno in motorno olje zlijemo v straniščno školjko, odtok ali celo direktno v kanalizacijo? V tem primeru bodo nevarne snovi uničile mikroorganizme, ki pomagajo razgrajevati ostale odpadke. Prav tako lahko skozi razpoke v kanalizaciji prodrejo v podtalnico in zastrupijo zajetja pitne vode.