Za prvim majem birokracija

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Gorenjska / ponedeljek, 30. april 2007 / 06:00

Za prijavo in pripravo prireditve, kakršno je prvomajsko praznovanje, je potrebna gora dovoljenj in papirjev.

Kranj - Ko za 1. maj obiščemo eno od prireditev, se ponavadi prepustimo praznovanju in ne razmišljamo, koliko organizacijskih priprav, stroškov in truda je vloženega vanjo. In koliko birokracije, vsako leto več, pravi Adolf Sitar, sekretar Sveta gorenjskih sindikatov, organizatorja prvomajskega srečanja na Joštu.

Tudi za to prireditev je treba 30 dni prej na upravni enoti vložiti prijavo. Zadostiti je treba vsem zahtevam, nato je sklicana ustna obravnava (predstavnikov upravne enote, organizatorja in policije), nato upravna enota izda odločbo. K vlogi za izdajo dovoljenja za javno prireditev so morali organizatorji predložiti več dokazil: dovoljenje mestne občine za zaporo ceste, dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom, soglasje lastnikov glede uporabe prostorov (na Joštu sta to župnija Šmartin in Smučarski klub Triglav), načrt varovanja prireditve, elaborat o izvedbi ognjemeta, dokazilo o zagotovljenem zdravstvenem varstvu in pripravljenosti nujne medicinske pomoči v času prireditve, izjavo prostovoljnega gasilskega društva, ki bo ob tej priložnosti skrbelo za požarno varnost, dovoljenje za uporabo zvočnih naprav. Organizator mora poskrbeti za ustrezno rediteljsko službo, parkiranje vozil, požarno varnost, zdravstveno varstvo, pri gostinski ponudbi zagotoviti potrebna dovoljenja za opravljanje te dejavnosti zunaj gostinskega obrata, poskrbeti za kemične sanitarije, po dogajanju pa prireditveni prostor vzpostaviti v prejšnje stanje.

»Z institucijami se vsako leto pogajamo, kaj je sploh prireditveni prostor. Za nas je to vrh Jošta, zanje kar ves prostor od Stražišča do Jošta,« razlaga Adolf Sitar. Dodaja, da so birokratske zahteve vsako leto večje, pripraviti morajo celo goro papirjev, za izvedbo ognjemeta je potreben cel elaborat z natančnimi skicami, kako bodo izstreljene rakete. V pripravo takega srečanja je vključenih vsaj dvajset institucij, pravi sogovornik. A jim v sindikatih kljub temu ne pride na misel, da bi praznovanje, ki ima v Kranju že 33-letno tradicijo, opustili. Lani je na Jošt prišlo 2500 ljudi. Razdelijo jim bone za hrano in pijačo (letos bon stane 4,8 evra, za člane sindikalnega sklada 2,8 evra, če pa kaj primaknejo sindikati podjetij, so golaž, kranjska klobasa ali pleskavica s pločevinko ledenega čaja ali piva še cenejše). Strežejo na štirih točkah na Joštu, na odru se odvija kulturni program in popoldne glasba za druženje, ob prihodu udeležencem razdelijo dva tisoč nageljnov. In koliko stane takšno praznovanje? Za lansko so dali okoli pet milijonov tolarjev, organizator ga pokrije iz svojih in nekaj sponzorskih sredstev. »Očitki, da bi ta denar lahko koristneje porabili, niso na mestu,« pravi Sitar. »To praznovanje je namenjeno delavcem in bo tudi ostalo, za druge namene, povezane s položajem delavcev, pa imamo druga namenska sredstva!«