Večne potrebe najstnikov

Besedilo: Janez Logar
Kategorija: Nasveti / sreda, 9. maj 2018 / 09:32

Starši se po svojih močeh trudimo vzgajati otroke. Rezultati so vidni na dolgi rok. Vzgajamo tako, kot znamo in kot menimo, da je najbolj prav. Mnogokrat ocenjujemo, kaj je najbolje za otroke – izobrazba, delo, delovne navade, pomoč staršem in starim staršem, postopen vstop v odrasli svet, učimo jih lepega vedenja in spoštovanja starejših, učiteljev, povemo jim, da je treba denar najprej zaslužiti in šele nato trošiti. Pripravljamo jih na to, kaj je prav in kaj ni prav, kaj je za človeka koristno in kaj ni koristno. Če smo dovolj trdni, se ne oziramo na njihove pripombe in nerganja, saj vemo, da bodo mnogo naših usmeritev, prizadevanj in napotkov razumeli šele z leti. Vse to je naš, starševski pristop in pogled na vzgojo. Kljub trudu staršev vemo, da se vsak najbolj uči na življenjskih napakah.

Kaj pa si otrok najbolj želi od staršev in ob starših? To je odvisno tudi od starostnega obdobja otroka. Majhni otroci potrebujejo preživetje, najstniki potrebujejo, da starši ob njih zdržijo, odrasli otroci pa vedno pridemo k staršem kot v zavetišče. Majhni otroci želijo, da jih zasujemo z nežnostjo, igrivostjo, da jim namenimo veliko časa, smo ob njih, da nas vidijo, ker se tako počutijo varne. Najstniki si nadvse želijo, da ne opazimo le njihovega vedenja (ki je pogosto nemogoče). Pričakujejo, da kot odrasli ljudje več vemo in da jim bomo pomagali. Pomagali v tej veliki zmešnjavi čustev, hormonov, informacij. Kako? Da smo ob njih in jim postavljamo meje, ker jim te zagotavljajo varnost. Ne morejo se odpovedati svojim trem večnim potrebam. Prvič: hočejo sodelovati s starši. Tega seveda ne bodo pokazali. Ne glede na to – najstniki si želijo sodelovanja s starši. Vendar se upirajo, ker hočejo preveriti, ali oče resno misli, ko je sina povabil na skupno delo. Zato moramo s povabilom na skupna dela vztrajati. To od nas pričakujejo. Ko se upirajo, le preverjajo našo odločenost. Drugič: najstniki hočejo pripadati družini in staršem. Čeprav se upirajo. Tako le preverjajo našo jezo in opazujejo, ali bomo zdržali z jezo ob njih, kajti oni ne zmorejo. Tretjič: strašno si želijo spoštovati starše. Želijo spoštovati mamino ljubezen in očetovo trdnost. Še bolj si želijo spoštovati njuno medsebojno ljubezen, ker se v tem počutijo varne. Vedo, da jim to da največ varnosti. Da pa nas bodo lahko najstniki spoštovali, moramo najprej starši sami poskrbeti za svoje obnašanje: do zakonca, otrok, sodelavcev, sosedov, do lastnih staršev. Če se bomo mi dostojno obnašali, nas bodo naši najstniki spoštovali. Neizmerno si želijo spoštovanja vrednih staršev. To je naša dolžnost. Predvsem se starši ne smemo ujeti v vedenja svojih najstnikov. Pod vedenji so vedno čutenja in tam nas oni čakajo. Tam se pokaže naš pogum. In tam je starševska moč.