Pravica do Dnevnika?

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Razvedrilo / torek, 3. april 2018 / 15:19

Marca je varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Ilinka Todorovski predstavila letno poročilo varuhinje za leto 2017. Poročilo je hkrati tudi pregled prvega leta njenega delovanja. Na ta položaj jo je lani januarja imenoval Programski svet RTV Slovenija. Pred njo sta delo varuha opravljala še Miša Molk in Lado Ambrožič.

Ilinka Todorovski meni, da je človek tisti, ki definira funkcijo, ne funkcija človeka: »Vsak vnese nekaj lastnega znanja, temperamenta in vizije. Varuha pravic gledalcev in poslušalcev zakon namreč ne predvideva, je pa v poklicnih merilih in načelih novinarske etike predviden nekdo, ki je skrbnik teh načel.«

Pa je vedela, kaj jo čaka, ko je vstopala v čevlje varuha pravic gledalcev in poslušalcev? Je, a ni mogla predvideti obsega in globine tega. Bila je zelo vizionarska. »Napisala sem celo boljšo vizijo, kot bi jo morda sedaj.« Vedela je tudi, da je v to delo vgrajen konflikt, ker so na eni strani javnost, občinstvo, gledalci, poslušalci, bralci RTV vsebin in pa tudi uporabniki RTV storitev; na drugi pa so tisti, ki to zagotavljajo. Razumela je, da se lahko znajde med dvema ognjema. »Načeloma je moja funkcija ta, da sem vnaprej na strani občinstva – kar absolutno sem; hkrati je pa res, da funkcija varuha vseeno ni, da nekritično pritrjuje in kima ter dovoli, da je njegov nabiralnik nekakšen koš za slabo voljo in nejevoljo.« Kot varuhinja se tako vedno lahko znajde v poziciji, ko ji nekdo očita, da je že vnaprej na strani gledalcev ali obratno, na strani RTV-ja. »Bombardirana« je z ene in druge strani. Najbolj pa jo preseneča, da je veliko mnenj v njenem »košu« izrečenih z nekim strašnim srdom in jezo. »Ko se pogovarjaš, si dopisuješ in vztrajaš pri spoštljivem dialogu, se ta potem velikokrat umiri. Ampak da se že vse začne z nekim negativnim nabojem, me res preseneti. Pa oholost in samoprepričanje ustvarjalcev, ki mislijo, da že zato, ker oni to delajo, je kar vse dovolj dobro ...«

Pravica proste presoje

Kot varuhinja ima pravico proste presoje. Njeno orodje dela je izrekanje mnenj in priporočil. Seveda ne o vsaki zadevi posebej, ko nekomu ni všeč, da voditeljica v oddaji Dobro jutro ni sedela drugače, na primer. A če nekdo z vso resnostjo in argumentirano poda svoje mnenje (in jo povpraša po njenem), se v zadevo poglobi. Pokriva celotno ponudbo RTV Slovenija in v zadnjem času ugotavlja, da je hiša kar pozabila pojasnjevati javnosti, kaj sploh je javni medijski servis. »Smo kar pustili, da nas je veliko plačnikov RTV prispevkov skrčilo na tri nacionalne televizijske programe ...« Redki tudi vedo, da so edina RTV hiša in edina televizija v Sloveniji, ki ustvarja program, ki je dostopen za gluhe, naglušne, slepe in slabovidne; da ima RTV Slovenija svoj simfonični orkester; da je po zakonu dolžna digitalizirati slovenski filmski arhiv ... So tudi edini, ki ustvarjajo lasten otroški program ...

Veliko je nergačev, a tudi resnih pritožb

Po telefonu prejme okoli petdeset klicev na mesec. Pisnih pritožb, ki pridejo po klasični pošti, je zelo malo, so pa. Elektronska pošta je najbolj funkcionalna. Čisto anonimnih pritožb, kjer se ne ve, kdo je pošiljatelj, ne obravnava; če so pod nivojem komunikacije: vulgarne, žaljive, napadalne – te vse zavrže. Veliko je tudi nergačev, ki jim pač ni nič po volji in iz malenkosti izvajajo neke radikalne sodbe. Na primer: »Že drugič je bila sklanjatev srednjega spola v dvojini napačna; vi pojma nimate, ne bom več plačeval RTV prispevka ...« Veliko pa je tudi resnih pritožb. »Te mi dajo največ dela,« pravi varuhinja.

Mlajše generacije

Zanimalo nas je njeno mnenje o mlajših generacijah: ali morda lahko poda neko mnenje, kako mlajše generacije gledajo na institucijo varuha.

»Mlajša generacija sploh ni senzibilirizana za to, tako da vprašanje, ali razumejo, kaj je javni medijski servis, da bi v tem smislu kdo rekel, da mu je kratena pravica do Dnevnika ... Mislim, da je koncepta dnevnika in linearnega programa, da se ob sedmih zvečer usedeš in nekaj pogledaš, med mlajšimi čedalje manj.«

Ljudje se odzovejo na vse

Je Informativni program Televizije Slovenija najbolj na udaru? »Na televiziji sta v ospredju absolutno informativni in kulturno-umetniški program, ko gre za vprašanje etike in poklicnih meril. Ko gre za podajanja mnenj in nejevoljo, pa so še vsi ostali. «

Dobi tudi pohvale, sprašujejo jo recimo celo o cenah osmrtnic. »Na vse dobim odzive. Ne vem, na kaj ne bi bilo pritožb. Sploh ni programa, na katerega ni možna pritožba. V bistvu je vse odvisno od percepcije, kaj pričakujete. Če menite, da je narodno-zabavne glasbe preveč, vas nihče – tudi s statistiko – ne bo prepričal, da je je ravno prav, dovolj ali še premalo. Nič ne pomaga. Vi ste trdno prepričani, da je tako.«

Velikokrat jo kakšna zadeva preseneti. Se pa resnično trudi, da vse obravnava na enak način. »Menim, da če se nekdo usede za računalnik in če je vprašanje konkretno, potem mora dobiti konkreten odgovor.« Kot varuhinja pa meni še, da je njena vloga tudi, da pojasnjuje zunanji javnosti, kaj je javni medijski servis, kakšna so upravičena pričakovanja in kakšna ne – in tudi da v notranjem dialogu z zaposlenimi vedno znova pojasnjuje, kaj, kako in zakaj pričakuje javnost.

Želimo si ...

Odkar je varuhinja, ugotavlja, da si ljudje zagotovo želijo dobrih dokumentarcev. Pri radijskih programih se največ izrekajo glede glasbene ponudbe. Visoka so pričakovanja glede slovenskega knjižnega jezika. Ugotavlja, da ljubitelji športa menijo, da mora imeti nacionalna televizija vse. »Saj imajo kot plačniki RTV-prispevka pravico do vseh prenosov in so strašno razočarani, ko RTV Slovenija včasih kakšnih pravic ne more pridobiti ali plačati, ker so predrage. Ko gre za razvedrilo, je veliko zatrjevanj, da hočejo več razvedrila, je pa spet vprašanje, kaj je točno razvedrilo: resničnostni šovi, izbori, kvizi, narodno-zabavna glasba ... Kar se kulture tiče, vedno znova pohvalijo izbor filmov, nadaljevanke, dokumentarne oddaje; čudijo se, zakaj ni še več slovenske produkcije … Pa zakaj ne ponavljamo Kekcev, Dekameronov. In ne razumejo koncepta avtorskih pravic – velikokrat … Pri informativnem programu pa vsi želijo objektivno, nepristransko, kakovostno informacijo, a veliko pritožnikov seveda izhaja iz svoje lastne pozicije.« Nadaljuje, da so nekateri odprti za pojasnila, dialog, spet drugi ne, saj menijo, da je tisto, iz česar oni izhajajo, edino pravilno.

Rada ima svoje delo

S takšnimi in podobnimi pritožbami se Ilinka Todorovski kot varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija srečuje vsak dan, a gre vedno z veseljem v službo. Delo ji pomeni izziv. Vidi namreč področje, z veliko, veliko možnosti za razvoj same pisarne.

»Svet ni naklonjen javnim servisom vseh vrst, kaj šele medijskemu, ker se nam zdi, da je samo po sebi umevno, da imamo sto radijskih in televizijskih postaj, zakaj bi morali imeti še nacionalko ... Hkrati pa se mi zdi, da nas ravno ta kompleksni svet uči, da potrebuješ en steber, pri katerem vedno veš, kakšna storitev je na voljo. Tako kot zasebno še vedno potrebuješ javni del, ki je vedno na voljo in veš, da je kakovosten. Tudi če nisi njegov uporabnik.«