Nekoč in danes

Besedilo: Dr. Veronika Pflaum
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 2. april 2018 / 10:58

Petinšestdeset let Gorenjskega muzeja (9)

Zgodovina arheoloških raziskav Gorenjske je bila ob ustanovitvi Mestnega muzeja Kranj (danes Gorenjskega muzeja) leta 1953 že dolga in bogata, vendar so najdbe odhajale v muzeje na Dunaj in v Ljubljano. Ko se je leta 1957 v muzeju zaposlil arheolog Andrej Valič, je sam začel aktivno soustvarjati arheološko zbirko. Predvsem v 60. in 70. letih dvajsetega stoletja je poleg osnovnega muzejskega dela izkopaval v Kranju, na Bledu, Ajdni nad Potoki in številnih drugih arheoloških najdiščih Gorenjske. S svojimi obhodi že znanih in možnih novih arheoloških najdišč (tj. s terensko topografijo) ter z objavljanjem podatkov o najdiščih in novih naključnih najdbah je bistveno prispeval k poznavanju arheološke podobe Gorenjske.

Delo arheologa v muzeju je danes precej drugačno. V ospredju je skrb za primerno hrambo zbirk, njihovo dokumentiranje, proučevanje ter predstavljanje strokovni in laični javnosti, torej predvsem kabinetno delo. Ob tem nas še vedno zanese tudi na oglede arheoloških najdišč, saj je živo izkustvo prostora pomembno za razumevanje najdišč in nekdanje poselitve. Arheološka izkopavanja sedaj izvajajo predvsem za to specializirana arheološka podjetja, ki zmorejo slediti tudi vse zahtevnejšim izzivom uporabe sodobne tehnologije in tako v čim večji meri izkoristiti njene prednosti. Gradivo in dokumentacijo izkopavanj čez čas predajo pristojnemu muzeju, kot to določa zakon.

V muzeju z enako skrbnostjo kot arheološke najdbe zbiramo, hranimo in proučujemo spremljajočo arheološko dokumentacijo, tj. opisne in slikovne podatke o tem, kje, kdaj, kako in v kakšnem kontekstu so bili predmeti odkriti. Brez teh podatkov je izpovednost najdb bistveno okrnjena. Med dokumentacijo naletimo tudi na izdelke, ki presegajo golo dokumentarnost. Skica lege arheološkega najdišča, ki jo je leta 1959 narisal Andrej Valič, nas očara s svojo prefinjenostjo in umetelnostjo, avtorjevo skrbno in natančno dokumentiranje pa vzbuja občudovanje. Poznavalec še danes s pomočjo skice zlahka najde to najdišče in v naravi kljub spremembam prepozna detajle na skici.