Elektrarna v manj kot treh tednih

Gorenjske elektrarne so na strehah Merkurjevih skladišč v Naklem zagnale največjo gorenjsko sončno elektrarno z nazivno močjo osemsto kilovatov. Na leto lahko s to elektrarno oskrbijo 230 gospodinjstev.

Naklo – Gorenjske elektrarne, vodilni slovenski proizvajalec električne energije iz sončnih elektrarn (imajo jih 12), so v Naklem postavile skoraj tri tisoč fotonapetostnih modulov oziroma pokrili dobro polovico ali več kot deset tisoč kvadratnih metrov strehe Merkurjevih skladišč. Na leto naj bi največja gorenjska elektrarna proizvedla 845 tisoč kilovatnih ur elektrike.

»Takšne priložnosti bomo vedno skušali izkoristiti,« pravi direktor Aleš Ažman in nadaljuje: »Trenutne razmere so vlagateljem zelo naklonjene, fotovoltaika pa je izredno perspektivna dejavnost, že čez pet do osem let konkurenčna tudi konvencionalni proizvodnji brez podpore države.« Od podpisa pogodbe do realizacije postavitve sončne elektrarne je minilo zgolj dvajset dni.

»V skladu z optimizacijo poslovanja smo se odločili za izkoristek naših streh,« pravi Blaž Pesjak, predsednik Merkurjeve uprave, in doda, da gre za prvega od projektov, ki jih načrtujejo v prihodnjih letih. »Na ta način ustvarjamo dodatne prihodke, zato bomo skušali poleg skladiščnih izkoristiti tudi strehe trgovskih centrov.« V Merkurju so oddali streho, 1,5 milijona evrov vredno investicijo pa so izpeljale Gorenjske elektrarne, hčerinska družba Elektra Gorenjska. Naložba naj bi se povrnila v devetih do desetih letih. Koliko bo z oddajanjem zaslužil Merkur, nismo izvedeli, saj gre za poslovno skrivnost, je pa Ažman pojasnil, da lahko do pet odstotkov letnih prihodkov elektrarne namenijo najemninam.

»Skrb za ohranjevanje okolja je na strani ljudi, izkoriščanje obnovljivih virov pa naša prioriteta. Na Gorenjskem imamo že 152 sončnih elektrarn ali za preskrbo 1125 gospodinjstev, Gorenjske elektrarne proizvedejo tretjino te elektrike,« pa pojasnjuje Bojan Luskovec, predsednik uprave Elektro Gorenjska. Ta družba skrbi za distribucijsko omrežje, ki se mora, tudi zaradi vedno novih sončnih elektrarn, nenehno prilagajati.

Podporna shema države za obratovanje sončnih elektrarn se spreminja, nekateri celo opozarjajo, da bi lahko investicije v prihodnje upadle. »Prva polovica prihodnjega leta bo za investiranje še vedno zelo zanimiva, morda lahko rahel upad pričakujemo v letu 2013,« meni Aleš Ažman. Začetek obratovanja je zelo pomemben, saj država plačuje pribitke (približno štirikratnik cene elektrike) naslednjih 15 let. Ti pribitki so se začeli zmanjševati, a Ažman opozarja, da se nižajo tudi cene modulov: »Najkasneje v osmih letih bo sončna energija konkurenčna tudi brez podpore, do takrat pa je dinamika investiranja odvisna od nje.« V Sloveniji je danes že 1110 sončnih elektrarn z močjo 68,3 megavata.