Narava kaznuje slabo delo

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 22. december 2011 / 06:00

"Če v gozdu gostih sestojev ne razredčimo mi, to naredi narava sama," pravi Jože Soklič in poudarja, da so posledice naravnih ujm veliko hujše v gozdovih, ki niso negovani.

Selo pri Bledu - Zavod za gozdove Slovenije vsako leto podeli priznanja najbolj skrbnim lastnikom gozda, v vsaki območni enoti enemu. Na blejskem gozdno gospodarskem območju je letos priznanje prejel 43-letni Jože Soklič, gospodar Povšinove kmetije na Selu pri Bledu.

Lahko na kratko predstavite kmetijo?

»Kmetija obsega 76 hektarjev zemljišč, od tega je 50 hektarjev gozda, 12 hektarjev je velika planina na Jelovici, drugo so njivske in travnate površine. Še pet hektarjev zemljišč imamo v najemu. Redimo od štirideset do petdeset goved za prirejo mleka in mesa. Za mleko imamo 92 tisoč litrov letne kvote, dnevno ga namolzemo od 200 do 250 litrov, del ga za lastne potrebe in potrebe gostov predelamo v skuto, jogurt in sir. Več kot trideset let se že ukvarjamo tudi s turizmom, imamo deset sob in tri apartmaje, gostom ponujamo nočitev z zajtrkom in polpenzion, predvsem pa doma pridelano ali predelano hrano.«

Za gorenjske razmere velika kmetija … Koliko je delovnih rok?

»Dela vsa družina, midva z ženo sva na kmetiji tudi zaposlena. Imava štiri sinove, dva sta še v osnovni šoli, dva obiskujeta Biotehniški center Naklo, vsi ob šolskih obveznostih pomagajo tudi na kmetiji. Poleti nam priskočijo na pomoč še študentje.«

Preidiva h gozdu. Priznanje ste vendarle prejeli za skrbno gospodarjenje z gozdom …

»Okrog petnajst hektarjev gozda je v nižini, preostalih petintrideset hektarjev je na Jelovici, na nadmorski višini od tisoč do tisoč sto metrov, dobrih dvaindvajset kilometrov od doma. Del gozdov smo dobili nazaj v denacionalizacijskem postopku, nekaj hektarjev smo jih kupili, nekaj še bomo. Približno tretjina je v strmini. Vlake so speljane tako, da s traktorsko prikolico za les lahko pridemo skoraj do vseh predelov.«

Kdo vam v gozdovih povzroča več škode: ujme, lubadar, divjad …?

»Vetra že nekaj let ni bilo, nekaj malega je bilo letos le snegoloma. Lubadarja je zelo malo, le občasno napade kakšno smreko. Največ problemov imamo z divjadjo. Lovci ne smejo krmiti jelenjadi, zato prihaja v bližino vasi, pri tem pa se zadržuje v nižinskih gozdovih in nam povzroča škodo. Zbira se na enem mestu in lupi lubje dreves, še zlasti v hudih zimah. Škodo smo že tudi prijavili, a to dolgoročno ni rešitev.«

Kaj predlagate?

»Verjetno bi jelenjad ostala na Jelovici, če bi jo tam bilo dovoljeno krmiti. Lastniki bi vsekakor problem tudi lažje prenašali, če bi od divjadi oz. lova kaj imeli. Tako pa nimamo ničesar, ostane nam le škoda. Na Jelovici se pojavlja tudi medved, pred leti nam je že strgal nekaj koz. Preganjal je že govedo, tako sklepamo po poškodbah parkljev, a odkar imamo v čredi konja, se mi zdi, da je problemov manj.«

Letno posekate okrog dvesto kubičnih metrov lesa. Ga prodate kot hlodovino?

»Veliko ga porabimo doma, predvsem za vgradnjo v objekte, drugega prodamo kot hlodovino. Cena se zadnja leta popravlja, diktirajo jo tuji odkupovalci. Za lastnike gozdov je to v redu, za nacionalno ekonomijo pa je slabo, da gre kakovosten les v tujino, uvažamo pa izdelke. Odkar je večje zanimanje za biomaso, se je začela dvigati tudi cena manj vrednega lesa.«

Se tudi pri vas ogrevate z lesom?

»Za kurjavo uporabljamo sekance, pripravljene iz lesa, ki ga dobimo pri čiščenju gozdov. Kurjava nas tako skoraj nič ne stane, s čiščenjem pa naredimo nekaj dobrega za gozdove. Če bi kurili na olje, bi ga za oba objekta, za staro in novo hišo, porabili od osem do deset tisoč litrov.«

Delo v gozdu ni samo posek in spravilo lesa …

»Velik poudarek dajemo negi in varstvu gozdov. Izkušnje kažejo, da so posledice ob naravnih ujmah veliko hujše v gozdovih, ki niso negovani. Če pregostih sestojev ne razredčimo sami, za to poskrbi narava. Gozdove redno obiskujemo, jih pregledujemo, naredimo, kar je treba.«

Vsi lastniki ne delajo tako …

»Nekateri lastniki, ki so nepričakovano dobili gozdove v denacionalizacijskem postopku, ne vedo niti za meje posesti, ne gredo pogledat v gozd, kaj se dogaja ... V gozdu vidijo samo dobiček.«

Kaj pomeni biti skrben lastnik gozda?

»To pomeni, da na gozd ne gledaš samo skozi trenutne koristi, ampak dolgoročno, za dobro gozda in za dobro svojih naslednikov. Če z gozdom gospodariš tako, to tudi vrača s kakovostnim lesom in z zaslužkom.«