Slovenija ni za izgon

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 30. marec 2018 / 13:45

Slovenija se vsaj za zdaj ni pridružila akciji izgona ruskih diplomatov, ki jo je po kemičnem napadu v Angliji sprožila Velika Britanija, bo pa na posvet poklicala svojega veleposlanika v Moskvi.

Diplomatska akcija proti Rusiji

Vlada je včeraj po razpravi o možnosti sodelovanja v akciji izgona ruskih diplomatov, ki so se ji številne zahodne države pridružile iz solidarnosti do Velike Britanije zaradi domnevne vpletenosti Moskve v afero Skripal, odločila, da na posvet pokliče slovenskega veleposlanika v Moskvi Primoža Šeligo. Slovenija se sicer kot ena redkih članic EU za izgon ruskih diplomatov ni odločila, temu tudi ni naklonjen zunanji minister Karl Erjavec, ki opravlja tekoče posle, zato pa se je zanj zavzel republike Borut Pahor. O možnosti pridružitve Slovenije diplomatski ofenzivi Velike Britanije, ki se ji je od ponedeljka pridružilo okoli 25 članic EU, Nata in drugih partnerskih držav, bodo 5. aprila razpravljali tudi na seji parlamentarnega odbora za zunanjo politiko. Njegov predsednik Jožef Horvat meni, da bi se tej pobudi Slovenija morala pridružiti. Minister Erjavec pa pravi, da bi bilo treba najprej razčistiti, kaj se je dejansko zgodilo v angleškem Salisburyju, kjer sta bila z živčnim plinom 4. marca zastrupljena dvojni ruski agent Sergej Skripal in njegova hči Julija. Erjavec je ocenil, da je zadeva »precej bizarna«, zato vladi ni predlagal nobenega ukrepa. Po mnenju predsednika republike Boruta Pahorja pa bi morali izkazati solidarnost z Veliko Britanijo ter izpričati enotnost EU in Nata. London je namreč odgovornost za napad pripisal Rusiji, kar slednja zanika.

Protestna nota Zagrebu

Medtem ko je ustavna komisija državnega zbora z imenovanjem strokovne komisije v ponedeljek začela postopke za dopolnitev ustavnega zakona, s katero bi dodatno zaščitili slovensko premoženje v NLB pred terjatvami Hrvaške na podlagi sodnih postopkov zaradi prenesenih deviznih vlog iz nekdanje Ljubljanske banke (LB), pa je zunanje ministrstvo hrvaškemu veleposlaništvu v Ljubljani poslalo protestno verbalno noto. V njej je izrazilo pričakovanje, da bo Hrvaška izpolnila svoje mednarodne obveznosti in zagotovila prekinitev sodnih postopkov do razrešitve vprašanja prenesenih deviznih vlog na podlagi pogajanj. Ministrstvo je ponovno opozorilo, da sporazum o vprašanjih nasledstva določa, da je vprašanje jamstev SFRJ ali Narodne banke Jugoslavije za devizne hranilne vloge v komercialnih bankah ali njenih podružnicah v državah naslednicah SFRJ nasledstveno vprašanje. Sporazum o vprašanjih nasledstva države naslednice tudi zavezuje, da se o razdelitvi jamstev za devizne hranilne vloge pogajajo pod pokroviteljstvom Banke za mednarodne poravnave. Z memorandumom iz Mokric sta Slovenija in Hrvaška tudi potrdili, da gre za nasledstveno vprašanje, Hrvaška pa se je na podlagi memoranduma zavezala, da bo do končne rešitve tega vprašanja zagotovila prekinitev vseh sodnih postopkov, ki sta jih sprožili Zagrebačka banka in Privredna banka Zagreb na podlagi pooblastila hrvaškega ministrstva za finance v svojem imenu in za račun Hrvaške.

Nova vozila za vojsko

Na obrambnem ministrstvu je v sredo potekalo odpiranje ponudb za nabavo približno 450 vojaških terenskih vozil in specialnih vozil za potrebe ministrstva za obrambo ter uprave za zaščito in reševanje. Ministrstvo kupuje 210 vojaških terenskih vozil z osnovno opremo, 60 vozil z dodatno opremo in 30 specialnih terenskih civilnih vozil s priključki za vojaške namene. Poleg tega nabavlja tudi 36 srednjih in 75 manjših specialnih kombiniranih vozil in 42 intervencijskih terenskih vozil oz. »pick up« vozil. Od slednjih jih bo 24 namenjenih gorskim reševalcem. Ponudbe za dobavo vozil je oddalo pet ponudnikov, od tega štirje domači. Ministrstvo v prihodnje načrtuje še bistveno večje naročilo opreme za Slovensko vojsko, saj za oblikovanje dveh srednjih bataljonskih bojnih skupin potrebuje 166 osemkolesnih vozil, od tega že ima 30 oklepnikov Patria, za preostale pa načrtujejo vključitev v večnacionalni program za nemška vozila Bokser v okviru mednarodne organizacije Occar.

Sviz preložil stavko

Zaradi aktualnega političnega dogajanja, ko vlada opravlja samo še tekoče posle, je glavni stavkovni odbor Sindikata izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije za nedoločen čas prestavil za 17. april napovedano nadaljevanje splošne stavke. Sindikat bo v luči bližajočih se volitev od političnih strank zahteval, naj se jasno opredelijo do neustreznega vrednotenja vzgojno-izobraževalnega dela in izrečejo o statusu učitelja razrednika. Za začasno prekinitev stavkovnih aktivnosti so se odločili tudi v policijskem stavkovnem odboru. Ob tem so poudarili, da stavke niso preklicali, zato prostori in vozila še naprej ostanejo označeni s plakati stavka.