Kaj šteje!

<p>Šteje moja odgovornost.</p>

Kaj zares šteje v tem življenju? Težko bi dobili enoten odgovor. Predvsem zato, ker vsak od nas tako zelo edinstveno doživlja svoje bivanje. Kaj šteje ali kaj je res pomembno, je seveda tudi močno pogojeno s starostjo in okoliščinami. V dobi odraščanja, ko nimamo vpliva na okolico, niti ne razmišljamo, kaj je pomembno. Takrat moramo kot otrok le preživeti. Preprosto ne moremo vplivati na potek. Kasneje, ko pogledamo nazaj, ocenjujemo in vrednotimo, v kakšnih razmerah smo odraščali. Verjamem, da si odraščajoče bitje želi samo mirnega odraščanja, da bi imel lahko svoje želje in potrebe in šel na samostojno pot.

Starejše bralke in bralci se gotovo spominjate svojih preprostih želja v mladosti. Današnji mladini je skoraj nerazumljivo, kako zelo ste bili skromni. Zato je vprašanje »kaj šteje« tudi močno pogojeno z razvitostjo družbe. Še pred dobrimi stotimi leti so hlapci in dekle delali le za hrano in eno obleko ali čevlje na leto. Kako čudno se nam zdi, da je otrok še po drugi svetovni vojni za rojstni dan ali god dobil za zajtrk ocvrto jajce. V časih, ko materialnega obilja ni bilo toliko kot danes, so ljudje svoja pričakovanja, ki nekaj štejejo, bolj povezovali z materialnimi dobrinami kot danes. Pa vendar, če pozorno beremo slovenske pesnike in pisatelje, niso pisali le o družbenoekonomskih razmerah. Pisali so tudi veliko o ljubezni do domovine, o globinah človeškega verovanja in predvsem so pisali veliko o ljubezni med moškim in žensko. Za književnike lahko rečemo, da pišejo in so pisali o duhu časa – kar ljudje skrito, potihoma živijo, nekaj izražajo in ustvarjajo, kar večina nosi v svojih dušah. Torej kljub težkemu življenju so naši umetniki pisali o skritih željah in nagibih ljudi. Na vprašanje, kaj res šteje v življenju, je zelo preprosto in modro odgovorila starejša gospa: »Ljubezen, da ni vojne in da je toliko denarja, da ne gledaš na vsak dinar!«

In danes? Kaj pa res šteje dandanes? To, da smo srečni! V povprečju imamo denarja za preživetje dovolj, hvala bogu ni vojne v naši deželi, ljubezni imamo pa toliko, kot si jo vzamemo. Konkretno ljubezen izkazujemo najprej in najbolj intenzivno v bližnjih odnosih. Šteje in vedno je največ štelo, »ali me ima kdo rad, ali komu res brezpogojno pripadam, ali se lahko na koga vedno zanesem«. Vedno lahko naredim prvi korak doma. Mož ženi, žena možu, starši otrokom in otroci staršem. Doma točno vemo, koliko mi štejemo v odnosih. Ali naredim vse, da se bo žena ob meni počutila upoštevano? Ali kot starš znam poskrbeti za obnašanje, da bom nekaj štel pri svojih otrocih? Kolikor štejem kot starš pri otrocih, toliko bodo otroci šteli v svetu, kamor bodo odšli.

In tisto, kar danes res šteje, je čudovito dejstvo, da lahko svojo srečo vzamemo v svoje roke.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ...&nbsp;

Kronika / torek, 8. september 2009 / 07:00

Z udarcem povzročil smrt

V nekem stanovanju v Kranju so prejšnji teden našli truplo 45-letnega moškega.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:55

Ultratekaška legenda v ZDA

Jeseničanka Petra Pirc, ki od študentskih let živi v Ameriki, je ena najboljših ekstremnih tekačic v Združenih državah Amerike. Imenujejo jo kar "legenda ekstremnih gorskih tekov". Zmaguje na gorskih...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:41

Težki časi za kranjsko Slogo

Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj preživlja težke čase. Ob veliki zadolženosti, ki bo še najmanj pet let bremenila poslovanje, je zadruga lansko poslovno leto sklenila z nekaj več kot 1,2 milijo...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:37

Alprem z novimi vsebinami

Območje nekdanjega industrijskega podjetja Alprem v središču Kamnika se razvija v vse bolj živahen del mesta. Namesto propadajočih zidov so ob podpori lastnika stvari v svoje roke vzeli društva in mla...

Kultura / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:26

Naprej z nasmehom

Gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh je v Kulturnem domu na Breznici navdušilo občinstvo z avtorsko gledališko predstavo Kako naprej?.

Šenčur / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:24

Televizijo so hodili gledat v zadrugo

Etnolog dr. Jože Hudales, urednik knjige Šenčur in Šenčurjani okrog leta 1960, je v Šenčurju predstavil delo, ki je nastalo po gradivu ameriškega antropologa Joela M. Halperna iz leta 1961/62.