Olimpijske igre

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / petek, 2. avgust 2024 / 11:00

V teh dneh je pozornost vsega sveta osredotočena na olimpijske igre v Parizu. Ob tej priložnosti je prav, da si prikličemo v spomin igre v stari Grčiji, obnovljene na prvi olimpijadi moderne dobe v Atenah leta 1896 …

Antične igre

Najprej nekaj o igrah na splošno. »Olimpijske igre (OI) so športno tekmovanje, ki je organizirano na štiri leta. 'Olimpijada' pa pomeni štiriletno obdobje, ki se konča z olimpijskimi igrami ali pa tudi ne – tako so bile igre v Atenah 2004 igre osemindvajsete olimpijade, čeprav so bile v resnici po vrsti petindvajsete igre (tri so odpadle zaradi obeh svetovnih vojn). Prvotno so jih organizirali v antični Grčiji, konec 19. stoletja pa je zamisel oživil francoski baron Pierre de Coubertin. Igre olimpijade, bolj znane kot poletne olimpijske igre od leta 1896 dalje z izjemo obdobja med prvo in drugo svetovno vojno, prirejajo vsaka štiri leta. Posebne igre za zimske športe, zimske olimpijske igre, prirejajo od leta 1924 dalje. Od leta 1994 dalje te igre niso več v istem letu kot igre olimpijade.« Zdaj pa še nekaj o antičnih olimpijskih igrah. »Dokument o začetkih antičnih olimpijskih iger se ni ohranil, obstajajo pa številne legende o njihovem začetku. Po eni od njih naj bi bile prve igre povezane z antičnim grškim pojmom 'ekeicheiria' ali olimpijskim premirjem. Prve zabeležene igre so se odvijale v Olimpiji leta 776 pr. n. št., vendar pa so s precejšnjo gotovostjo igre prirejali tudi pred tem. Igre so bile krajevnega značaja, edina disciplina, v kateri so se tekmovalci pomerili, pa je bil tek na stadionu. Pozneje so igre počasi prerasle v vsegrški dogodek. Svoj največji razcvet so doživele v šestem in petem stoletju pred našim štetjem. Olimpijada je bila verskega pomena, pri čemer so se atletska tekmovanja prepletala z žrtvovanji in obredi v čast Zevsa, katerega mogočni kip je stal v olimpijskem svetišču, ter Pelopsa, božanskega junaka in mitičnega kralja Olimpije, slavnega po svoji legendarni dirki z bojnimi vozovi, v čigar čast so igre prirejali. Število športnih disciplin je naraslo na dvajset, slavje pa se je raztegnilo na več dni. Zmagovalci so bili deležni velikih časti, slavili so jih v pesmih in kipih. Igre so prirejali vsaka štiri leta, obdobje med dvema igrama pa je bilo znano kot ''olimpijada'. Olimpijade so tako služile kot eden od načinov štetja časa. Z rimsko nadvlado nad Grčijo so igre sčasoma izgubile svoj pomen. Ko je krščanstvo postalo uradna vera v rimskem cesarstvu, so na olimpijske igre začeli gledati kot na 'poganski' obred, ki je ogrožal prevlado krščanstva, in leta 393 jih je rimski cesar Teodozij prepovedal, s čimer je zaključil tisočletje antičnih olimpijskih iger.«

Igre moderne dobe

Kako je prišlo do oživitve antičnih iger v moderni dobi? Glavni pobudnik za to je bil francoski baron Pierre de Coubertin. »Ko je razmišljal o vzrokih za francoski poraz v francosko-pruski vojni (1870–1871), je prišel do sklepa, da je treba izboljšati telesno pripravljenost francoskih vojakov. Coubertin si je igre zamislil kot način zbliževanja narodov, na katerem bi se mladeniči in mladenke pomerili v športnih disciplinah, namesto da se spopadajo v vojni. Oživitev olimpijskih iger je po njegovem izpolnjevala oba zastavljena cilja. Na kongresu, organiziranem med 16. in 23. junijem 1894 na pariški univerzi Sorbona, je svoje zamisli predstavil mednarodni javnosti. Zadnji dan kongresa je bilo sklenjeno, da se prve olimpijske igre moderne dobe organizirajo leta 1896 v Atenah, v domovini antičnih olimpijskih iger.« In kako je bilo v Atenah? »Na prvih igrah moderne dobe so tekmovali samo moški. Največ predstavnikov so imeli Grčija, Nemčija in Francija. Ameriški tekmovalec v troskoku James Connolly se je 6. aprila vpisal v zgodovino, saj je postal prvi olimpijski zmagovalec. Bil je tudi drugi v skoku v višino in tretji v skoku v daljino. Prebivalci Aten so igre spremljali z velikim navdušenjem. Domači junak je bil 24-letni pastir Spiridon Louis, ki je v prestižnem maratonskem teku prevzel vodstvo 4 km pred ciljem in na veliko navdušenje 100.000 ljudi zmagal s prednostjo sedmih minut pred zasledovalci. Spodbujal ga je celo grški prestolonaslednik. Louis se je za nagrado lahko zastonj bril do konca življenja … V Atenah so bili kar 11-krat najboljši Američani. Skupno so bili najuspešnejši Grki, saj njihova končna bera šteje 10 prvih mest, 17 drugih in 19 tretjih mest.« (Vira: Wikipedija in MMC RTV SLO)

Izbrani dogodki

Sredi iger izberimo še dva izstopajoča dogodka v zadnjem tednu. Za prvega je poskrbel ameriški predsednik Joe Biden, ko je umaknil svojo kandidaturo za nov predsedniški mandat. Drugi pa naj bo obisk izraelskega premierja Netanjahuja v Washingtonu, med katerim se je izkazalo, da ZDA še naprej podpirajo njegov teror v Gazi …