Uspel s tretjino zahtevka

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / torek, 16. maj 2017 / 18:19

Osem let po bombnem napadu na kranjsko policijsko stavbo, za kar sta bila neupravičeno obsojena Kranjčana Stanko Radojević in Dejan Savić, je sodišče slednjemu prisodilo 46 tisoč evrov odškodnine.

Kranj – Okrožno sodišče v Kranju je pred kratkim delno ugodilo zahtevku 26-letnega Kranjčana Dejana Savića, ki je od države terjal plačilo 164.200 evrov odškodnine zaradi neupravičenega odvzema prostosti v trajanju 613 dni, potem ko je bila razveljavljena zaporna kazen, ki mu jo je kranjsko sodišče izreklo zaradi domnevnega bombnega napada na kranjsko policijsko stavbo 15. maja 2009. Sodišče je tožniku prisodilo odškodnino v višini 46.200 evrov z zamudnimi obrestmi od 7. januarja 2016 naprej, zahtevek v višini 118 tisoč evrov pa zavrnilo. Ker je Savić uspel le z 28 odstotki svojega zahtevka, je dolžan državi povrniti stroške postopka v višini 2273 evrov. Sodba ni pravnomočna; Savićeva odvetnica Anka Kozamernik iz kranjske odvetniške pisarne Csipö in Kozamernik sicer pritožbo napoveduje, na državnem pravobranilstvu pa se o njej še odločajo.

Savić je v tožbi zahteval plačilo nepremoženjske škode za prestane duševne bolečine in plačilo premoženjske škode zaradi izgubljenega dobička. Okrožna sodnica Jasna Levc Uršič mu je prisodila slabo tretjino zahtevane odškodnine, od tega mu je dosodila 36.600 evrov odškodnine zaradi nepremoženjske škode in 9.600 za premoženjsko škodo. Sodišče je pri določitvi višine odškodnine upoštevalo težo kaznivega dejanja, čas odvzema prostosti, osebne okoliščine, medijsko odmevnost zadeve, vpliv na njegovo zdravje in predobravnavanost v kazenskih postopkih ter ugled, so razložili na državnem pravobranilstvu. »Sodišče je pri tem kot bistveno ugotovilo, da zaradi neupravičene obsodbe in s tem povezanim odvzemom prostosti niso tožeči stranki nastale nobene posledice, ki bi bile hujše od posledic, ki se redno (in ne le izjemoma) pojavljajo v primeru neupravičene obsodbe oziroma odvzema prostosti,« so poudarili.

V odvetniški pisarni Csipö in Kozamernik so pojasnili, da prisojena odškodnina skupaj z zamudnimi obrestmi presega 51 tisoč evrov, vendar pa z njo niso zadovoljni. »Po naši strokovni oceni je treba vložiti pritožbo, saj je prisojena odškodnina prenizka. Sodišče je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, bistveno kršilo določbe pravdnega postopka in zmotno uporabilo materialno pravo,« so razložili.

Savić je bil zaradi domnevnega bombnega napada na zgradbo policijske uprave in postaje v Kranju na kranjskem okrožnem sodišču marca 2010 obsojen na dve leti zapora, soobtoženemu Stanku Radojeviću pa je sodišče izreklo še za pol leta višjo zaporno kazen. Sodbo je višje sodišče z malenkostnim znižanjem kazni tudi potrdilo. Obramba je nato vložila zahtevo za varstvo zakonitosti, saj je ves čas zatrjevala, da sta obtožba in kasnejša obsodba temeljili na nezakonito pridobljenih dokazih, ker je policija v svoji evidenci nezakonito hranila Savićev DNK, ki ga je od njega pridobila v nekem drugem postopku, ko je bil Kranjčan še mladoleten, za nameček pa tedaj sploh ni bil pravnomočno obsojen. Takšna hramba DNK je po sodbi evropskega sodišča za človekove pravice pomenila kršitev konvencije o človekovih pravicah, je vztrajno zatrjevala Savićeva zagovornica Anka Kozamernik. Vrhovno sodišče je argumentom obrambe prisluhnilo, smiselno podobno sodbo pa je že pred tem izdalo ustavno sodišče. Sodbo so tako vrhovni sodniki razveljavili, iz sodnega spisa izločili vse nezakonito pridobljene dokaze, zadevo pa vrnili prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje. Do vnovičnega sojenja nazadnje ni prišlo, saj je kranjsko tožilstvo oktobra 2015 odstopilo od nadaljnjega pregona.

Odškodninski zahtevek je vložil tudi Stanko Radojević, ki je za zapahi neupravičeno presedel dve leti in štiri mesece, sodišče pa zadeve še ni obravnavalo.