Dražji domovi za starejše

V domovih za ostarele po Sloveniji je težko najti prosto posteljo, poleg tega pa cene oskrbe v zadnjih letih rastejo. Evidentiranih prostih postelj praktično ni oziroma se zapolnijo takoj po sprostitvi. Cene storitev se od doma do doma razlikujejo.

Kranj – V Sloveniji v zadnjih letih beležimo vse več prosilcev za namestitev v domovih za ostarele. Septembra lani je bilo v slovenskih domovih za ostarele evidentiranih 18.422 prošenj, po aktualnih podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije jih je danes že 20.330. Približno 7.563 ljudi bi namestitev potrebovalo takoj. Evidentiranih prostih postelj praktično ni oziroma se zapolnijo takoj po sprostitvi.

Stanje je podobno tudi v domovih na območju kranjske območne enote. Trenutno je evidentiranih 3.226 prošenj, od tega je 881 prošenj za ljudi, ki bi oskrbo v domu potrebovali takoj.

Rast cen zaradi sprostitve varčevalnih ukrepov

Poleg števila prosilcev pa v zadnjih letih rastejo tudi cene oskrbe v domovih za ostarele. »Cene oskrbe dejansko rastejo, gre za posledico rasti stroškov dela kot posledico sprostitve varčevalnih ukrepov, dviga minimalne plače in novih aneksov h kolektivnim pogodbam, o katerih se je vlada dogovorila s sindikati. Gre predvsem za anekse, o katerih so se dogovorili poleti 2017. Rast cen je tudi posledica rasti stroškov materiala, predvsem energentov in hrane,« razloge za rast cen pojasnjuje Jaka Bizjak, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.

Povprečna cena osnovne dnevne oskrbe v enem izmed slovenskih javnih domov je denimo leta 2013 znašala 17,62 evra, lani pa že 18,49 evra. Zasebni domovi so dražji, v povprečju je cena za osnovno oskrbo lani znašala 22,88 evra, leta 2014 pa denimo 21,89 evra.

Osnovna oskrba zajema bivanje v dvoposteljni sobi s souporabo sanitarij, prehrano in druge storitve, ki jih oskrbovanec potrebuje, pri čemer so v to kategorijo oskrbe razporejene osebe, ki samostojno hodijo in se urejajo same. Tisti, ki potrebujejo več pomoči, so razporejeni v drugo, tretjo ali četrto kategorijo, pri čemer tudi cene rastejo. Najdražja je četrta kategorija, v katero sodijo dementne osebe, ki poleg preostalih storitev potrebujejo še nenehen nadzor in dodatne aktivnosti, kar zahteva več osebja, zaradi česar je tudi cena oskrbe višja.

Povprečna cena dnevne oskrbe za osebe, ki potrebujejo najvišjo, četrto kategorijo oskrbe, se je v javnem domu od leta 2013 do 2017 zvišala s 30,19 evra na 31,57 evra, kar na letni ravni predstavlja nekaj več kot petsto evrov, torej znesek ene minimalne starostne pokojnine za upokojence s polnimi upokojitvenimi pogoji.

Da rast cen oskrbe ob nizkih plačah in pokojninah lahko marsikomu predstavlja precejšnjo težavo, se zavedajo tudi v Skupnosti. »Razumemo stiske stanovalcev in njihovih svojcev, zato že dolgo opozarjamo na potrebo vzpostavitve sistema dolgotrajne oskrbe, ki bo vsem pomoči potrebnim omogočil dostop do storitev dolgotrajne oskrbe, ne glede na njihovo premoženjsko stanje. To že več kot deset let obljubljajo vse vlade, do realizacije pa žal ne pride,« pravi Bizjak.

Javni domovi so praviloma cenejši

Cene v domovih za ostarele se oblikujejo skladno z metodologijo, a se zaradi različnih elementov, ki se upoštevajo, različne. Kot pravi Bizjak, so odvisne predvsem od vrednosti objekta ter od drugih dejavnikov, kot so velikost sobe, kopalnice, števila postelj in podobnega.

Tako so cene oskrbe različne tudi v domovih na območju širše Gorenjske. V jeseniškem Domu upokojencev dr. Franceta Bergelja je cena osnovne oskrbe od leta 2010 narasla za 1,72 evra in danes znaša 17,78 evra. Četrta kategorija oskrbe pa danes znaša 30,30 evra, pred osmimi leti pa je bila 27,15 evra.

V Domu upokojencev Kranj so po besedah direktorice Zvonke Hočevar ceno prilagajali minimalno, kolikor je bilo mogoče. Trenutno veljavna cena osnovne oskrbe znaša 18,09 evra, vendar čakajo, da ministrstvo potrdi novo predlagano ceno, ki bo znašala 18,58 evra. Marca 2016 pa je denimo cena znašala še 17,70 evra.

Od doma do doma različne cene

V kamniškem Domu starejših občanov Kamnik so ceno marca povišali za 1,8 odstotka in znaša 18,92 evra. V zadnjih letih so ceno prilagajali enkrat do dvakrat letno, in sicer od enega do dveh odstotkov navzgor. Nižja je osnovna oskrba v tržiškem Domu Petra Uzarja. Po marčevskem skoraj triodstotnem povišanju znaša 17,30 evra. Deset evrov več (27,37 evra) pa za osnovno oskrbo plačajo stanovalci zasebnega Centra starejših Medvode, ki je eden od osmih tovrstnih centrov družbe DEOS v Sloveniji. Dražja je tudi oskrba v Domu Taber, ki deluje v okviru zasebnega zavoda. Lani so cene prvič od odprtja leta 2015 povišali za poldrugi odstotek in tako cena osnovne oskrbe znaša 22,97 evra.

Cene se torej od doma do doma lahko precej razlikujejo, zaradi prezasedenosti pa prosilci prav veliko možnosti izbire nimajo. Težave utegnejo biti nekoliko manjše v naslednjem obdobju. Država je namreč lani po devetih letih znova razpisala koncesije za opravljanje institucionalnega varstva v domovih za starejše za devetsto mest, a bo po podelitvi koncesij treba še počakati na dogradnjo kapacitet.