Nominator 232

Že nekaj časa se je govorilo, da se na Zgornjem Brniku, vasi, ki gleda proti Karavankam, prenavlja domačija, ki naj bi »dvor« postala. In tako so osmega prosinca povabili na »Zgorn´Brn´k«, na uradno odprtje pravega »hofa«, z imenom Dvor Jezeršek – Brnik 1768 in obljubili, da bo dišalo po kruhu iz krušne peči. Od tu naprej bi se dalo pisati o presežku, zagotovo o največjem in najboljšem družinskem, gostinsko-turističnem in poslovnem projektu na Gorenjskem, če ne kar v Sloveniji. Na nekdanji premožni Hočevarjevi domačiji, ki je v delu vasice, ki mu domačini pravijo »Gorn konc«, že iz 16. stoletja, nas je sprejela številna in ubrana družina Jezeršek. Franci in Sonja sta se s štirimi fanti in »že« dvema kandidatinjama za biti njuni snahi, ponosno dalo ovekovečiti pred poslopjem njihovega novega »dvora«. Hotela z gostilno in a la carte restavracijo, obvezno vinsko kletjo, posebno sobo - klepetalnico ter dvorano za srečanje in etnografsko ohranjeno »hišo« v hiši. Ob Juretu, ki ostaja zaposlen v Sori v Hiši kulinarike, se predstavi mična temnolasa Petra, najmlajši, še srednješolec na gostinsko turistični šoli v Mariboru, Martin je še »samosvoj«. Prva v družini, mama Sonja, z možem Francijem sta pred leti poučevala nadobudne kuharje in natakarje, zdaj pa že 25 let uspešno gradita družinsko kulinarično zgodbo, ki se je začenjala v Medvodah s kuhanjem in razvozom malic. Vse do minulega prvega dne v tednu, ko se jim je uradno začenjala še ena velika družinska pripoved. Ponosna in odgovorna hkrati. Žena Maja se je že zaobljubila Roku in v novi Dvor dala pripeljati svoj klavir. Simpatična Ajda, študentka prava iz Rakovnika pri Železnikih, pa se je odločila stati ob strani Jezerškovemu Luki, ki je tega dne uradno prevzel »oblast«, dolžnost ter ključ glavnih vrat Dvora. In potem se je začela pripoved dne, ki bo družini in povabljenim ostala še dolgo v spominu. Franci Jezeršek se je ob predstavitvi hiše in gostinsko-turističnih zmogljivosti na dobrih 2000 uporabnih kvadratnih metrih, pravi, da neuporabnih nimajo, najprej spominjal leta 2003 in prvega obiska domačije v družbi arhitekta Matjaža Deua ter začenjanja gradnje. »Vedno, ko sem prihajal in odhajal iz objekta, sem čutil domačijo in njeno vsebino,« je precej čustven opisoval obdobje štirinajstih mesecev ustvarjanja nove podobe. Od samega začetka je projekt spremljal etnolog dr. Janez Bogataj, ki meni, da je treba pohvaliti vsaj dve stvari. Da je imel novi lastnik izjemen posluh za ohranitev etnografskih značilnosti ter da je arhitekt Deu, eden redkih v teh razmerah pri nas, pokazal, kakšen izreden smisel ima za tovrstno prenovo. »Trdim, da so danes bolj ugodni pogoji kot v preteklosti,« je Franci Jezeršek opisal poslovni del projekta, vrednega pol manj kot pet milijonov današnjega cekina, v katerem bo s pol milijona udeleženih novcev iz evropskih strukturnih skladov. Še bi lahko pisal o zanimivostih projekta, tokrat verjetno kar čez dve strani. Tudi zaradi številnih zanimivih povabljenih. In prav zares je dišalo po kruhu izpod rok svakinje Martine Jezeršek, ki je postregla s pečeno dobroto. »Imam veliko družino in rada ga spečem,« se je prijazno nasmejala ob vratih v »hišo« s krušno pečjo. Seveda se je vabilu odzval, že četrtič župan Cerkelj Franc Čebulj, ki v tej poslovni zgodbi vidi samo dobre stvari za kraj pod Krvavcem in nadaljnji in potrebni turistični razvoj. Z »družinskim« jabolčnim sokom je nazdravil predsedniku državnega sveta Janezu Sušniku, ki je tokrat »intervjuval« bolj mene kot jaz njega. Prišla je tudi obrtniška »oblast«. Dušana Krajnika, kandidat za župana v Škofji Loki, skoraj »gorenjski Tomislav K.«, pomočnika generalnega sekretarja OZS sta spremljala Štefan Pavlinjek, predsednik UO OZS in Viktor Barlič, podpredsednik skupščine taiste ustanove. Družina že dolga leta prijateljuje z našim nekdanjim predsednikom Milanom Kučanom, ki se je rad odzval vabilu. Čestital in želel je vse dobro družini, našemu najbolj znanemu rtv snemalcu, Šenčurjanu Tinetu Golobu, ki je obeležil dogajanje, pa privoščil pametnih šefov. Jasno, da smo se smejali. Kot nas je nasmejal povezovalec uradnega dela odprtja, igralec Jure Ivanušič, tokrat v vlogi evropskega ministra za posteljne aktivnosti. Posteljne prigode so nasmejale družino ter ministra za gospodarstvo mag. Andreja Vizjaka, ki je od Jezerškovega Luka prejel listino, na kateri je zapisano: »Al se vunder pove, zakaj ne, de gnadlivi gospod inu minister lehku gori in doli ma enkrat v leti gospodovem u vas hoditi na Zgorni Brnk u Dvor ino eno ceremonijo imeti u lepem cimru al štbelcu.« Smeh in aplavz. In nekaj solz. Zares ganljivih. Mimo protokola, potem ko je bila šansonjerka Vita Mavrič še enkrat več izjemna, je za govornico stopila mama Sonja in poskušala opisati njihovo življenje. Da nam pove, kako je živeti z njenimi petimi dedci, je dejala in se spominjala prvega kredita. »Naj otrokom poveva, kaj sva jim naredila?« sta se s Francijem spraševala ob začetkih Hiše Kulinarike v Sori. »Imamo veliko mizo. Usedli smo se in pogovorili,…« Oče Franc je gledal v tla, Luki so lile solze kot iz,… Zmagali so! Etno pevka Ljoba Jenče nam je pričarala nekaj lepih minut in si prislužila šopek. Dekliški zbor KUD-a Otona Zupančiča iz Sore, Polončiče, prvič opravljene v starodavno nošo, so z glasom, stasom in plesom navduševale skozi popoldan, ki je šel v večer. Trije Danili – »Štajer´c« Stayer z vinom, Kraševec Jazbec s pršutom in Jezeršek s Hotavelj z jabolčnikom, so postregli žejnim in lačnim. Tudi okoliškim županom, ki so se primerno odzvali povabilu. Prav gotovo najbolj razume turizem poliglot in geograf Janez Fajfar z Bleda. Simpatičnih »muštac« Tomaž Drolec, župan Komende, skoraj sosed, je Francu Jezeršku pritrkaval k zdravici, z županoma, Stanetom Žagarjem iz Medvod in Branetom Podborškom iz sosednjih Vodic. Družbi je nazdravil še mag. Janez Sirše, direktor Mednarodnega inštituta za turizem in predavatelj turizma na ekonomskem »faksu«. Podžupan Ljubljane Aleš Čerin pa se je nasmihal v družbi čedne Belanke Darinke K. Pavlič, generalne sekretarke uprave Telekoma, ki za soboto obljublja velik lionistični ples v CD. In skoraj smo zaplesali, ko je odličnemu Triu Kranjc, z violino priskočila na pomoč Lukova Anja Luštrek. Družini sta se postavili vkup, spet je zaščemelo v očeh in Anja si je zaslužila aplavz in poljub Francija Jezerška. Uglasila se je pesem naključnega »zbora«, noč je dobila svojo moč in nova zgodba je začenjala dobivati podobo. Bravo Jezerški!