Rokovnjači v luči turizma

Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj je pripravil prvi posvet o rokovnjačih. Zgodovina, ki lahko bogati turizem.

Zgornje Duplje – Zgodovinsko-turistični posvet Rokovnjači na Gorenjskem, ki ga je 26. februarja pripravil Center za trajnostni razvoj podeželja Naklo, je privabil v Zgornje Duplje številne udeležence. Kot je dejal Uroš Brankovič, prvič obravnavajo na tak način sicer dobro raziskano temo. Povabili so društva, šole in druge, ki se kakorkoli ukvarjajo z raziskovanjem rokovnjaške preteklosti. Prvi namen je bila strokovna predstavitev družbenega ozadja tega pojava in njegovih kulturnih posebnosti. Osnovni cilj centra je povezava idej, kako te posebnosti bolje vključiti v izobraževalni turizem in kulturne dejavnosti.

Rokovnjači so bili značilni za Gorenjsko, je pojasnil dr. Gorazd Stariha iz kranjske enote Zgodovinskega arhiva Ljubljana. V predavanju z naslovom Rokovnjači med mitom in resničnostjo je ugotovil, da so jih imeli v tedanjem času za nekakšno deželno kugo. Iz arhivskih virov in oblastnih poročil je bilo razvidno, da je šlo v glavnem za dezerterje, ki so se zadrževali po gozdovih in ropali ljudi v okoliških naseljih. Navade in besednjak rokovnjačev v Udin borštu so raziskovali tudi dijaki Ekonomsko trgovske šole Kranj v okviru razpisa Turistične zveze Slovenije Več znanja za več turizma. Mentorici Bea Poredoš in Alenka Grmek sta povedali, da je bila osnova za delo knjiga župnika Petra Bohinjca Pod krivo jelko, veliko pa so jim pomagali domačini. Predsednik Kulturno turističnega društva Pod krivo jelko Duplje Ivan Meglič je pohvalil njihov predlog, da bi na začetku in koncu naselij Spodnje in Zgornje Duplje postavili tablo z opozorilom na območje rokovnjačev. Tako bi spodbudili k obisku mimoidoče. Boljšo povezavo si v Dupljah obetajo tudi z društvom Rokovnači iz Besnice, saj imajo v obeh krajih nekaj podobnih prireditev.