Gledališče noče predstave, hoče dogodek

S temi besedami letošnjo slovensko poslanico ob svetovnem dnevu gledališč začne režiser Jernej Lorenci.

Kranj – Leta 1961 je Mednarodni gledališki inštitut (ITI), ki deluje pod okriljem Unesca, 27. marec razglasil za svetovni dan gledališča. Inštitut je bil kot mednarodna nevladna organizacija ustanovljen leta 1948 v Pragi, njegov glavni namen pa je bil spodbujanje mednarodne izmenjave podatkov in znanja, povezanega z gledališko umetnostjo, kar naj bi bila ena izmed mnogo strategij za utrjevanje miru med narodi sveta. Izmenjava dramskih vsebin med državami in mednarodna gostovanja gledaliških skupin naj bi namreč v občinstvu vzbudila globlje razumevanje tujih kultur in tako prispevala tudi k večji solidarnosti med pripadniki različnih kultur.

Inštitut se naslanja na strukturo regionalnih birojev, nacionalnih središč in pridruženih članov, dejavnosti komitejev in delovnih skupin, na delo v okviru izvršnega sveta in izvršnega odbora, na dejavnosti generalnega sekretariata s sedežem na Unescu v Parizu, predvsem pa na aktivno sodelovanje vsakega posameznega člana mreže v skoraj sto nacionalnih središčih povsod po svetu. V Sloveniji je to Združenje dramskih umetnikov Slovenije, ki svetovni dan gledališča med drugim zaznamuje tudi z razglasitvijo dobitnikov stanovskih priznanj. Tako kot že zadnjih nekaj let jih bodo podelili ob odprtju Tedna slovenske drame.

Osrednja točka obeleževanja vsakoletnega svetovnega dneva gledališč pa je mednarodna poslanica, ki jo v ta namen spiše izbrana gledališka ustvarjalka ali ustvarjalec. Poleg mednarodne poslanice, ki se po svetu prebira na posebnih gledaliških dogodkih ali pred predstavami, smo ji pri nas dodali tudi nacionalno poslanico. Tako bodo danes pri nas brali poslanico Maye Zbib, libanonske režiserke, igralke, pisateljice in soustanoviteljica gledališke skupine Zoukak, slovensko poslanico pa je letos napisal ta čas naš najuspešnejši režiser Jernej Lorenci.

Zbibova se je v poslanici dotaknila aktualne situacije v svetu, ki je vse prej, kot optimistična. »Danes je hitrost informacije bolj pomembna kot znanje, slogani so bolj dragoceni kot besede in podobe trupel so bolj spoštovane, kot so spoštovana resnična človeška telesa. Gledališče je tukaj, da nas spomni, da smo iz mesa in krvi ter da imajo naša telesa težo. Tukaj je, da prebudi vse naše čute in pove, da nam ni treba zgrabiti stvari in jih použiti le z očesom. Gledališče je tukaj, da vrne moč in pomen besedam, da politikom ukrade razpravo in jo postavi na njeno pravo mesto – v areno idej in debat, v prostor skupne vizije,« je med drugim zapisala v poslanico.

Jernej Lorenci v svoji poslanici piše o gledališču in posamezniku, gledališču kot vsoti odnosov. »Jaz sem režiser, ker so igralci. Sem moški, ker imam ženo. Oče, ker sta Pipa in Jakob. Profesor, ker so študentje. Mlad, ker sta Mile Korun in Dušan Jovanović. Star, ker so Nina Ivanišin, Maruša Majer in Aljaž Jovanović. Debel, ker je Matej Puc. Visok, ker je Bojan Emeršič. Neumen, ker je toliko pametnejših. Pameten, ker nisem najneumnejši. Ateist, ker so verujoči. Slovenec, ker so Francozi, Čilenci in Sirci. Sem zgolj v odnosu. Sem vsota odnosov. Sam sem nič. Pod povečevalnim steklom gledališča – ker v gledališču je vse malo veliko – je moj nič še bolj ničev, če se čvrsto ne vpnem v mrežo odnosov. Ko zlorabljam oder za to, da kažem sebe. Ko, kadar sem gledalec, sedim v parterju, ker se spodobi,« je zapisal Lorenci, da gledališče noče predstave, ampak hoče dogodek.

Slovensko gledališče živi

V letu 2016 je bilo v Sloveniji izvedenih povprečno 19 gledaliških predstav na dan, od tega 13 dramskih in gledaliških, pet lutkovnih in ena predstava eksperimentalnega gledališča. Vse predstave skupaj si je ogledalo toliko obiskovalcev, da bi lahko vsak dan sedemkrat napolnili veliko dvorano SNG Drama Ljubljana, ki ima 436 sedežev, ker je torej več kot tri tisoč gledalcev. Po podatkih Statističnega urada Slovenije je bilo tako v letu 2016 v Sloveniji uprizorjenih 4.660 dramskih in drugih gledaliških predstav, 1.900 lutkovnih predstav in 380 predstav eksperimentalnega gledališča. To vsekakor niso majhne številke.

Lutkovno gledališče Ljubljana je z več kot 130 tisoč obiskovalci letno eno najbolj obiskanih slovenskih gledališč. Vsako leto premierno uprizori 12 novitet, na repertoarju pa ostaja tudi okoli 35 predstav iz preteklih sezon. Gledališče letos praznuje sedemdeset let in ob tej priložnosti na oder ponovno prihajata predstavi Sovica Oka, ki z iskrivimi dialogi posega v svet otroške igre, domišljije, muhavosti in domišljavosti, ter Martin Krpan, dinamična in igriva uprizoritev, ki bo podprta s pikro družbeno kritiko, majhnimi političnimi nekorektnostmi in začinjena z dobro mero humorja. Po pravljici Gregorja Strniše v teh dneh nastaja predstava Lučka Regrat, ki jo režira Maruša Kink, likovna podoba pa je delo Tine Dobrajc. Naj dodam, da obe živita v Škofji Loki. Predstavo Nekje drugje Lutkovnega gledališča Ljubljana, ki je lani na mednarodnem lutkovnem festivalu PIF v Zagrebu dobila posebno nagrado žirije za uspešno kombinacijo lutkarskega načina razmišljanja in uporabe sodobne tehnologije pri realizaciji teme, bomo videli tudi na letošnjem Tednu slovenske drame. Čeprav je namenjena otrokom, jo morate videti tudi odrasli, je dejala selektorica Tea Rogelj.

Na Tednu slovenske drame bomo videli tudi dve predstavi Slovenskega mladinskega gledališča Ljubljana. To je predstava z naslovom Človek, ki je gledal svet, avtorski projekt ustvarjalcev predstave v režiji Žige Divjaka, ki ravno te dni pripravlja tudi predstavo z naslovom 6, ki govori o dogodku v februarju leta 2016 v Kranju, festival pa bo zaključila predstava Slovenska popevka, gledališki koncert po besedili Gregorja Strniše v režiji Matjaža Pograjca, v katerem igrajo varovanci Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič, Draga. Slovensko mladinsko gledališče je znano po tem, da s svojimi predstavami hodi po robu in presega meje mogočega v gledališču. S številnimi gostovanji je zagotovo najbolj »izvozno« slovensko gledališče. Šest njihovih najboljših predstav bodo ponovili med 5. in 8. aprilom v sklopu akcije Mladinsko Showcase.

V Kranju smo ponosni na edino profesionalno gledališče na Gorenjskem, ki bo prihodnjih 12 dni na Tednu slovenske drame gostilo najboljše uprizoritve preteklega leta, nastale po slovenskih besedilih. Po sobotni premieri drame Naš razred bo danes, na prvi dan Tedna slovenske drame, še premiera drame Zrno soli avtorice in režiserke Nede R. Bric, ki je nastala v koprodukciji z Narodnim pozorištem Tuzla.

Na Gorenjskem pa je živahno tudi gledališko življenje na ljubiteljskih odrih. Svetovni dan gledališča bodo v Gledališču Toneta Čufarja počastili z ZOC-om, zelo originalnim Cankarjem, ki ga mladinska gledališka skupina VI2, ki jo vodi Vid Klemenc, premierno postavlja na oder 28. marca, ponovitev pa bo 29. marca. Mladina je Cankarjeve črtice skušala malce osladkati s humorjem, razgibanostjo in s trikrat prevreto ustvarjalnostjo. ZOC je predstava, v kateri se devet obetavnih mladincev pokloni Cankarju.

Ko tako profesionalni kot ljubiteljski gledališki odri po državi čez poletje spustijo zastor, pa vzcveti Poletno gledališče Studenec v kraju Studenec pri Krtini v domžalski občini. Za bogato dogajanje v tem čudovitem prizorišču skrbijo v Kulturnem društvu Miran Jarc Škocjan pri Domžalah, ki ga vodi neumorni Alojz Stražar. Širši Sloveniji so znani po Poletnem kulturnem festivalu, ki bo tudi letos bogato »obrodil« – 20. julija pa bo premierno na sporedu njihova osrednja letošnja produkcija z naslovom Lepo je biti muzikant – igra z glasbo bratov Avsenik. V juliju in avgustu bo sledilo kar 14 ponovitev.

Gledališče niso le predstave, so tudi dogodki.