Lubadarja za dve Blejski jezeri

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 10. november 2015 / 12:12

Lubadar je letos v gozdovih na Zgornjem Gorenjskem uničil 133 tisoč (bruto) kubičnih metrov dreves, kar predstavlja okoli 110 tisoč dreves ali posek gozda v velikosti skoraj dveh Blejskih jezer.

Bled – Kot je na petkovi predstavitvi varstvenega stanja gozdov na Zgornjem Gorenjskem povedala Vida Papler - Lampe, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov v blejski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije, je doslej največji napad smrekovega lubadarja na tem območju posledica vročih, sušnih poletij, prepočasnega spravila lanskega žledoloma, vse manjše skrbnosti pri poseku drevja in rasti smreke na neustreznih rastiščih. Naravno »domovanje« smreke je namreč Pokljuka, zato je vsa druga, ki raste na območju, kjer se klima razlikuje od pokljuške, v nevarnosti, da postane »plen« lubadarja. Najbolj je letos lubadar prizadel gozdove v Bohinju, kjer je napadel okoli 65 tisoč kubičnih metrov smreke, močneje so prizadeti še gozdovi na vznožju Mežakle, Pokljuke, Jelovice in Karavank ter osamelci okoli Bleda, najmanj pa ga je v Zgornjesavski dolini in na Pokljuki.

Lastniki so doslej posekali 90 tisoč »kubikov« drevja, do konca leta naj bi ga skupno 120 tisoč. »Sanacijo spremljajo različne težave: premalo je izvajalcev, nekateri lastniki sploh ne vedo, kje imajo gozd, odkupovalci ne morejo sproti odkupiti vsega ponujenega lesa, odkupne cene lesa se znižujejo, ponekod je za posek »lubadark« prej treba zgraditi nove vlake, marsikje so ovira tudi medsebojni spori,« je dejala Paplerjeva in poudarila, da prepočasna sanacija povzroča lastnikom tudi ekonomsko škodo. Ko se drevo zaradi napada lubadarja posuši, zelo hitro pade tudi njegova odkupna cena – z 80 na vsega 45 evrov za »kubik«; les torej v treh tednih izgubi skoraj polovico vrednosti, ki jo je pridobil v več desetletjih rasti. Ker napad lubadarja običajno traja okoli štiri leta, gozdarji tudi v prihodnjih letih pričakujejo izredno stanje; morda bo napad v letu 2016 še celo močnejši od letošnjega. Da bi to preprečili, v zavodu za gozdove pozivajo lastnike, da izkoristijo ugodno jesensko vreme in še pred zimo posekajo in pospravijo napadeno drevje. Po poseku »lubadark« bodo marsikje nastale goličave, pri tem pa sta za obnovo dve možnosti. Kjer je v bližini dovolj semenjakov, bo možno naravno pomlajevanje, tam, kjer je v okolico le smreka, bo potrebno pogozdovanje, pri saditvi sadik gozdnega drevja pa bodo dali prednost lipi, bukvi, hrastu, javorju in macesnu.

Pričakovali napad, a ne tako silovitega

»Letos smo pričakovali napad lubadarja, vendar ne tako obsežnega, močnega. Na to nismo bili pripravljeni – ne gozdarska služba ne lastniki in ne izvajalci del,« je dejal vodja blejske območne enote Andrej Avsenek in poudaril, da v kratkem času ni bilo možno pospraviti vsega napadenega drevja. V zavodu so lastnikom izdali 2460 odločb o sečnji in izvedbi varstvenih del, devetindvajsetim so izdali tudi odločbe o izvršbi s finančno prisilo in jim zagrozili s kaznijo od petsto do tisoč evrov, trije med njimi so kazen že tudi plačali. Največ problemov po Avsenikovem mnenju izhaja iz lastniške sestave. Med lastniki prevladujejo mali lastniki, a številni med njimi ne vedo, kaj morajo narediti, niti za delo v gozdu niso opremljeni in usposobljeni. Problemi so tudi v gozdovih, ki so v solastnini, v gozdovih z nedokončanimi dednimi postopki in z lastniki v tujini ... Sedemdeset sekaških ekip, kolikor jih deluje v gozdovih na Zgornjem Gorenjskem, je za hitro ukrepanje bistveno premalo, tudi lesni trg se je zasičil. »Ob tem, ko domača lesna industrija še zdravega lesa ni sposobna predelati, je v teh razmerah dobro, da imamo Avstrijce, ki odkupujejo poškodovani les, sicer bi bila naša skladišča lesa še bolj polna,« je dejal Avsenek.