Drago Goričan, Naklo / Foto: Maša Likosar

Vojna povzroča negotovost

Sogovorniki so z nami delili mnenje in pomisleke glede vojnega stanja v Ukrajini.

Naklo – Drago Goričan iz Naklega je dejal: »Trenutnega stanja se ne bojim, saj mislim, da do hujšega, kot je na primer jedrska ali svetovna vojna, ne bo prišlo, saj se verjetno vsi zavedamo, da to pomeni propad in konec sveta. Dejstvo je, da je vojaški poseg nekaj nenavadnega in nepričakovanega, a očitno Rusi kot svetovna velesila na demokratičen način niso mogli doseči tega, kar so želeli. Zagotovo je hudo za tiste, ki so neposredno udeleženi v napade, pri tem so v težavah tudi civilisti. Hkrati pa mediji podajajo nasprotujoče si podatke, ki lahko zavajajo.«

Vinko Orehar iz Naklega pa pravi, da je problem zelo kompleksen. »Svetovna javnost bi morala drugače pristopiti do njega. Pri reševanju bi bilo treba upoštevati tudi dejstvo, da predsednika Putina ne bi smeli postaviti v kot, iz katerega ni bilo rešitve. Na drugi strani je treba iskati rešitev za nevtralno in samostojno Ukrajino. Strah me je, da bo nerazsodnost pripeljala do najhujšega, obenem čutim tudi skrb za ukrajinske begunce,« je dejal Orehar.

Primož Povše prav tako iz Naklega meni, da je strah ob takih dogodkih vedno prisoten, saj ne vemo, kaj pričakovati. »Spremljam dogajanje in težko je reči, kaj je prav in kaj ne, saj mislim, da ne vemo, kaj točno se dogaja. Vojna vselej povzroči negotovo stanje. Zagotovo pa obsojam Putinova dejanja in njegove ambicije,« je povedal Povše in dodal: »Nerealno se mi zdi, da bi Slovenija sprejela od 180 do 200 tisoč beguncev, bolj realno je od tisoč do dva tisoč. Težko je napovedati, koliko časa bo trajalo vojno stanje, a upam, da mesec ali največ dva.«

Katja Bevk iz Strahinja je striktno proti vojni med Ukrajino in Rusijo. »Mislim, da bi morali v 21. stoletju najti način, da se vojna prepreči. Moralo bi obstajati orodje, s katerim bi Putina ustavili. Hkrati obstaja veliko špekulacij in teorij zarot, med drugim tudi ta, da nekdo na račun vojne mastno služi, kar se mi ne zdi prav. Ni me sicer strah, da bi se vojna razširila ali prišla v naše kraje. Mi je pa grozljivo ob misli na ljudi, ki niso ničesar krivi, a vseeno vpleteni,« je dejala Bevkova, ki meni, da bo vojno stanje trajalo največ en mesec ali morda še manj.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / sobota, 24. oktober 2009 / 07:00

Nove glasbene širine

S koncertom Komornega orkestra Festine in solistov se bo danes zvečer v veliki dvorani Kongresnega centra začel letošnji glasbeni abonma Aeda. Na programu dela Rodriga in Atanasovskega.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / nedelja, 12. december 2021 / 16:22

Ko se na vasi družine povežejo

Žablje – Žablje so majhen kraj na Gorenjskem, natančneje v kranjski občini. V tej vasi z manj kot desetimi hišami živijo ljudje, ki so med seboj zelo povezani. V času korone se ta povezanost le še...

Tržič / nedelja, 12. december 2021 / 16:16

Praznovanje drugačno, a vendar slovesno

Tržič – Pomemben datum v zgodovini Tržiča je 12. december, dan, ko je bil leta 1492 Tržič iz vasi povzdignjen v trg. Dogodku v čast in spomin je na ta dan občinski praznik. Tako kot lani bo tudi le...

Slovenija / nedelja, 12. december 2021 / 16:15

Jabolki kakovosti tudi za dve gorenjski šoli

Ljubljana – Center za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (Cmepius) je v torek skupaj z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport že 16. leto zapored podelil priznan...

Šport / nedelja, 12. december 2021 / 16:13

Hokejski upi v Talinu

Slovenska hokejska reprezentanca do dvajset let bo od nedelje naprej nastopala na svetovnem prvenstvu v Estoniji.

GG Plus / nedelja, 12. december 2021 / 16:07

Spomini na leto 1991, 4. del

Zanimalo nas je, kako so prebivalci Gorenjske doživljali zgodovinske dogodke leta 1991. Da bi dobili nekaj odgovorov, smo za pomoč prosili prof. Ireno Rahotina z Gimnazije Franceta Prešerna iz Kranja....