Denarne mule tudi med Slovenci

Slovenska policija je v mednarodni akciji EMMA7 identificirala 156 denarnih mul iz Slovenije in tujine, ki so na svoje račune neupravičeno prejele več kot pet milijonov evrov.

Ljubljana – Slovenska policija je od 15. septembra do 30. novembra sodelovala v mednarodni akciji EMMA7 za odkrivanje t. i. denarnih mul. V operaciji, ki sta jo koordinirala Europol in Eurojust, so sodelovali varnostni organi iz 27 držav, med njimi poleg držav iz Evropske unije tudi ZDA, Avstralija, Kolumbija, Hongkong in Švica. V celotni operaciji so identificirali več kot 18 tisoč denarnih mul, od tega so jih 1803 prijeli. Sodelovalo je okrog 400 bank, zaznanih pa je bilo 7000 goljufivih transakcij, s čimer se je uspešno preprečilo za okrog 70 milijonov evrov škode.

Slovenska policija je v zadnjem obdobju obravnavala večje število denarnih mul, so pojasnili na generalni policijski upravi. Gre za storilce, ki na svoje transakcijske račune prejmejo nakazila denarnih sredstev, ki izvirajo iz kaznivih dejanj, običajno s področja računalniške kriminalitete, kot so vdori v informacijske sisteme in spletne goljufije. Za denarne mule je značilno, da po prejetju denarnih sredstev opravijo dvige gotovine ali izvršijo prenakazila na druge transakcijske račune, najpogosteje v tujini. Tovrstna dejanja policija običajno obravnava kot kaznivo dejanje pranja denarja ali kot pomoč ali sostorilstvo pri storitvi kaznivega dejanja goljufije.

Slovenska policija je preiskovala 126 zadev, v katerih so identificirali 156 denarnih mul na območju Slovenije in v tujini, ki so na svoje račune neupravičeno prejele več kot pet milijonov evrov, so sporočili iz generalne policijske uprave. Policiji je v sodelovanju z Uradom RS za preprečevanje pranja denarja, slovenskimi bankami in tujimi varnostnimi organi uspelo začasno zaustaviti in preprečiti oškodovanja slovenskih in tujih fizičnih in pravnih oseb za nekaj več kot 1,4 milijona evrov. Zaslišali so enajst osumljencev in opravili štiri hišne preiskave. Prijeli so štiri storilce in podali 62 predlogov za mednarodno pravno pomoč oziroma evropskih preiskovalnih nalogov. V večini primerov gre za denarne mule v tujini, ki so na svoj račun prejele denar, ki izvirajo iz spletnih goljufij na škodo slovenskih državljanov in podjetij.

Policisti so naleteli tudi na primere, ko so bile denarne mule slovenski državljani. »Že posredovanje številke transakcijskega računa neznani osebi na internetu, ki v nadaljevanju na vaš račun posreduje denarna sredstva, ki izvirajo iz kaznivih dejanj, lahko pomeni storitev kaznivega dejanja pranja denarja. Pomembno je, da se občani zavedajo dejstva, da posameznik, ki na svoj bančni račun prejme denarna sredstva, za katera ve ali pa bi moral in mogel vedeti, da so bila pridobljena s kaznivimi dejanji, nato pa jih na zahtevo take osebe prenakaže na drug transakcijski račun ali jih dvigne v gotovini, jih uporabi pri gospodarski dejavnosti ter s temi dejanji zakrije izvor sredstev, stori kaznivo dejanje pranja denarja,« opozarja policija.

Policija občanom svetuje, naj bodo previdni pri ponudbah za delo, ki omogoča lahek in preprost zaslužek na način, kjer se vse interakcije izvajajo po spletu. Običajno se delo ponuja s pomanjkljivimi oglasi, s slovničnimi in pravopisnimi napakami. Če je ponudba za delo predobra, da bi bila resnična, je to verjetno res tako, opozarjajo. Storilci ob tem zahtevajo posredovanje podatkov, odprtje bančnega računa ali posredovanje bančne kartice v tujino. »Ne sprejemajte denarja na svoj transakcijski račun od oseb ali poslovnih subjektov, s katerimi nimate nobenega poslovnega ali drugega sodelovanja,« opozarja policija.

Če ugotovite, da ste že denarna mula ali da je denarna mula znanec, ga takoj opozorite na posledice, skušajte nanj vplivati, da aktivnost preneha in zadevo prijavi policiji, še svetuje policija.