Jazbec in njegovi
V Galeriji Šivčeva hiša so v petek odprli razstavo del stripovskega avtorja Marka Kocipra z naslovom Jazbec s prijatelji.
»Jazbec je zabušant, ženskar in neskromni pivec in lump v vseh pogledih, po drugi strani pa tudi velik borec za pravice malih ljudi, borec za svobodo, ki ne mara kapitalistov in koruptivnih politikov.«
Radovljica – Sodelovanje med Muzeji radovljiške občine in revijo Stripburger, ki deluje v okviru Foruma Ljubljana, ima za seboj uspešno sedemletno zgodovino, saj so se v Galeriji Šivčeva hiša doslej zvrstile že tri stripovske razstave, četrto pa smo na mesec dni dolgo galerijsko pot pospremili v petek. Tokrat se predstavlja stripovski avtor Marko Kociper, ki je doslej ustvaril sedem samostojnih albumov ter sodeloval z več časopisi in revijami, med drugim tudi z Gorenjskim glasom, daljše obdobje pa tudi s Poletom. V slednjem se je tudi prvič pojavil njegov stripovski junak Jazbec, ki se je kasneje izkazal tudi v dveh albumih, tokrat pa je zavzel galerijo v celoti.
Sicer se razstava osredotoča na stripovski opus in ilustracije, nastale v zadnjem obdobju, obsega pa tako dela, ustvarjena za najmlajše, kot tudi dela za odraslo publiko, katerih glavni liki so antropomorfne živali. Segment razstave, namenjen malčkom, sestavljajo ilustracije za knjigo izvirnih dramaturških besedil Vinka Möderndorferja z naslovom Gledališče otroke išče ter didaktične in satirične podobe živali, ki jih je Kociper ustvaril za Tehniški muzej Bistra. Slednje so nastale ob seriji razstav, s katerimi skušajo v muzeju ozavestiti človekov odnos do divjih živali, ki jih običajno imamo za človeku nevarne. »Predstavo o naravnih sovražnikih, kot so volk, ris, človek, ki naj bi jazbecu krajšali življenje, avtor postavlja na laž, saj so v njegovih stripovskih zgodbah prijatelji,« razloži kuratorka razstave Katerina Mirović. Ilustracije se namreč izogibajo ustaljenim predsodkom do živali, pri čemer te želijo približati predstavnemu svetu mlajših obiskovalcev.
S prvega, mladini do štirinajstega leta primernejšega dela razstave, se spustimo navzdol v Jazbečevo odraslo dobo. Sklop, namenjen odrasli publiki, je namreč posvečen stripovskim prigodam znamenitega Jazbeca, junaka, ki ga avtor že več let uporablja pri svojih hudomušnih in provokativnih stripovskih zgodbah. Satirične pripovedi o Jazbecu so zasnovane na legendah severnoameriških Indijancev, avtor pa jih je prilagodil domačemu prostoru in današnjemu času. »Jazbec je 'zabušant', ženskar, neskromni pivec in lump v vseh pogledih, po drugi strani pa tudi velik borec za pravice malih ljudi, borec za svobodo, ki ne mara kapitalistov in koruptivnih politikov,« na sprehodu po predstavi razloži dr. Savčenko, sicer kipar in performer Marko Kovačič, da je Kociprov Jazbec lik, v katerem avtor živalski karakter združi s človeškimi navadami in lastnostmi.
Novejši stripovski pripovedi z naslovom Jazbec in otok mrtvih in Sveta jeza tako ponujata uvid v avtorjevo novejšo produkcijo, umeščeno v celostno ambientalno zasnovo, ki jo je zasnoval Andrej Štular. V zadnji galerijski sobi so na ogled originalne table Kociprovega drugega dela jazbečeve trilogije z naslovom Jazbec in otok mrtvih. V nekakšni Jazbečevi spominski sobi pa se ta predstavlja tudi kot pevec slovenske popevke, prikaže, kako se je imel na Poljskem in kakšen bo, ko se bo postaral. Če dobro prisluhnete, ga boste, godrnjača, tudi slišali. Marko Kociper je bil kratek in jedrnat – v delu je tretji del trilogije o Jazbecu.