Voda v Šobčevem bajerju je letos sicer nekaj hladnejša kot prejšnja leta, a to ni zmotilo številnih obiskovalcev, ki so v vročih poletnih dneh iskali predvsem osvežitev. / Foto: Urša Peternel

Šobec se približuje rekordu

Kljub neobetavnemu začetku poletja so na Šobcu v zadnjih dveh tednih po številu nočitev prišli na raven lanske, v vseh pogledih rekordne sezone.

Največ gostov prihaja z Nizozemske in Nemčije, sledijo Belgijci in domačini, Slovenci. Ti so v letošnjem avgustu na nekajdnevne počitnice na Šobec prihajali pogosteje kot v prejšnjih letih.

Lesce – Znano je, da je zasedenost kampov povsod po svetu tesno povezana z vremenom. Zato ni čudno, da pričakovanja odgovornih v kampu Šobec v Lescah še v začetku julija, ko je bilo vreme neobičajno mrzlo in deževno, niso bila prav velika. A poletje se je ustalilo in visoke temperature so na priljubljeni Šobec privabljale iz tedna v teden več turistov. »Preteklo nedeljo smo že zabeležili osemdeset tisoč nočitev in tako ujeli lanske rezultate, ko je bila sezona s skupaj 97 tisoč ustvarjenimi nočitvami rekordna v zad­njih dvajsetih letih.« Tudi to številko je letos še mogoče doseči, pravi direktor Sašo Gašperin, čeprav se glavnina sezone počasi zaključuje.

»Pogled na število gostov pokaže še boljše rezultate,« pravi Gašperin, »saj kažejo, da smo že štirinajst dni za približno pet odstotkov nad lanskimi številkami.« Takrat so sicer do konca sezone, ki se na Šobcu konča prvi teden v oktobru, našteli skupaj 23 tisoč gostov. Tudi njihova struktura je podobna kot vsa leta do sedaj. Največ je Nizozemcev in Nemcev, sledijo Belgijci in domačini, Slovenci. Ti so v letošnjem avgustu na nekajdnevne počitnice na Šobec prihajali pogosteje kot v prejšnjih letih.

Posebnost letošnje sezone, sploh v primerjavi z lansko, je tudi relativno hladna voda v bajerju. Temperatura se namreč niti v najbolj vročih dneh ni povzpela na več kot 21 stopinj, medtem ko se je voda lani segrela tudi do 26 stopinj Celzija. »Razlog za to je visoka podtalnica. Čez zimo je bilo veliko snežnih padavin, zato imamo še zdaj reden dotok sveže mrzle vode v jezero. Seveda bi jo lahko odvajali in na ta način zvišali temperaturo kopalne vode, a bi se posledično poslabšala kvaliteta, saj topla voda omogoča hitrejšo rast alg,« še pojasnjuje Gašperin.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / sreda, 8. maj 2019 / 08:05

Obstanek da, napredovanje ne

Slovenska članska hokejska reprezentanca je na svetovnem prvenstvu drugega razreda po slabem začetku bolje nadaljevala ter si po treh porazih in dveh zmagah zagotovila obstanek. Za prvenstvo, ki bo pr...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / ponedeljek, 26. december 2022 / 16:35

Takšne in drugačne zimske radosti

Po zimske užitke tudi na drsališča, a le če so varna in dobro očiščena. Da se drsalne dogodivščine ne bi končale s trdim padcem na zadnjo plat, poskrbijo tudi prostovoljci, ki drsalne površine redn...

Gorenjska / ponedeljek, 26. december 2022 / 16:33

Otroci in mladostniki, prezrti in pozabljeni žalovalci

Slovensko društvo Hospic je že pred dobrimi dvajsetimi leti začelo izvajati tudi program za žalujoče otroke in mladostnike, v okviru katerega med drugim organizirajo tabore Levjesrčni za mlade žaloval...

Kranj / ponedeljek, 26. december 2022 / 16:21

Bolno vrbo zamenjali z brezo

Kranj – Vrbe ni več, zdaj tam raste breza, bi za potrebe tega članka lahko parafrazirali znamenito izjavo pokojnega Jožeta Pučnika. Pred časom so namreč pred Prešernovim gledališčem v Kranju odstra...

Gorenjska / ponedeljek, 26. december 2022 / 16:19

Leto 2022 si bomo zapomnili po ...

Po čem si bomo zapomnili leto 2022, kaj si želimo v naslednjem letu in kako bomo praznovali?

Kultura / ponedeljek, 26. december 2022 / 16:15

Iz srca in za ljudi

Te dni je izšel glasbeni prvenec Kvinteta Vintgar, ki mu naslov daje okolje, iz katerega pevska zasedba izhaja, v prvi vrsti pa ga določa glasba, ki nam jo pet ubranih pevcev daje v poslušanje.