Voda v Šobčevem bajerju je letos sicer nekaj hladnejša kot prejšnja leta, a to ni zmotilo številnih obiskovalcev, ki so v vročih poletnih dneh iskali predvsem osvežitev. / Foto: Urša Peternel

Šobec se približuje rekordu

Kljub neobetavnemu začetku poletja so na Šobcu v zadnjih dveh tednih po številu nočitev prišli na raven lanske, v vseh pogledih rekordne sezone.

Največ gostov prihaja z Nizozemske in Nemčije, sledijo Belgijci in domačini, Slovenci. Ti so v letošnjem avgustu na nekajdnevne počitnice na Šobec prihajali pogosteje kot v prejšnjih letih.

Lesce – Znano je, da je zasedenost kampov povsod po svetu tesno povezana z vremenom. Zato ni čudno, da pričakovanja odgovornih v kampu Šobec v Lescah še v začetku julija, ko je bilo vreme neobičajno mrzlo in deževno, niso bila prav velika. A poletje se je ustalilo in visoke temperature so na priljubljeni Šobec privabljale iz tedna v teden več turistov. »Preteklo nedeljo smo že zabeležili osemdeset tisoč nočitev in tako ujeli lanske rezultate, ko je bila sezona s skupaj 97 tisoč ustvarjenimi nočitvami rekordna v zad­njih dvajsetih letih.« Tudi to številko je letos še mogoče doseči, pravi direktor Sašo Gašperin, čeprav se glavnina sezone počasi zaključuje.

»Pogled na število gostov pokaže še boljše rezultate,« pravi Gašperin, »saj kažejo, da smo že štirinajst dni za približno pet odstotkov nad lanskimi številkami.« Takrat so sicer do konca sezone, ki se na Šobcu konča prvi teden v oktobru, našteli skupaj 23 tisoč gostov. Tudi njihova struktura je podobna kot vsa leta do sedaj. Največ je Nizozemcev in Nemcev, sledijo Belgijci in domačini, Slovenci. Ti so v letošnjem avgustu na nekajdnevne počitnice na Šobec prihajali pogosteje kot v prejšnjih letih.

Posebnost letošnje sezone, sploh v primerjavi z lansko, je tudi relativno hladna voda v bajerju. Temperatura se namreč niti v najbolj vročih dneh ni povzpela na več kot 21 stopinj, medtem ko se je voda lani segrela tudi do 26 stopinj Celzija. »Razlog za to je visoka podtalnica. Čez zimo je bilo veliko snežnih padavin, zato imamo še zdaj reden dotok sveže mrzle vode v jezero. Seveda bi jo lahko odvajali in na ta način zvišali temperaturo kopalne vode, a bi se posledično poslabšala kvaliteta, saj topla voda omogoča hitrejšo rast alg,« še pojasnjuje Gašperin.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / ponedeljek, 1. november 2021 / 12:12

Našli pripomočke za igro na srečo

Kranj – Gorenjski policisti za izravnalne ukrepe so v noči na torek na avtocestnem počivališču obravnavali dva tujca, državljana Srbije in Hrvaške, pri katerih so našli pripomočke za igro na srečo,...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:13

Izkoriščamo priložnosti in delamo drugače

»Vsako povišanje cen zelo vpliva na končno ceno. Žal je v Sloveniji veliko takšnih in drugačnih obremenitev, edino, kar nam ostane, je prilagoditev. Dokler lahko dodajamo vrednost na zaposlenega in zr...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:13

Stara mežnarija spet diha

Besničani so s spominsko mašo v cerkvi sv. Tilna v Zgornji Besnici počastili stoto obletnico rojstva kulturnih zanesenjakov Janeza in Ivane Kozjek, kulturi in druženju pa bodo namenili tudi prenovljen...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:12

Bili smo nič, bodimo vse

Je besedilo iz pesmi Internacionala. Pesem, ki je vzpodbujala in povezovala delavstvo v času, ko je nastala. Pa tudi kasneje, zlasti delavstvo evropskih narodov. Razumljivo je, da je pesem izraz ta...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:11

Petdeset let nazaj (2)

»Učiteljica Marija si je kljub temu vzela čas zame, po pouku sva kar nekaj ur neuspešno vadili, vendar ni in ni šlo. V sedmem razredu smo se neprostovoljno srečali s podaljšanim bivanjem v...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:10

Raubarski cesar

»V Poljanah so se mu (Igorju Torkarju) zelo priljubila domača imena, narečje, ljudje. Ob prebiranju Tavčarja je naletel na zgodbe, ki so bile iz mesa in krvi še vedno žive. Prizorišča in d...