Odhaja še ena zdravnica

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Slovenija / petek, 2. marec 2018 / 18:14

Oddelek za intenzivno otroško terapijo ljubljanskega kliničnega centra zaradi slabih razmer na oddelku, kjer se zdravijo najtežje bolni otroci iz vse Slovenije, konec aprila zapušča še ena zdravnica.

Hude kadrovske težave

Oddelek za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo ljubljanskega kliničnega centra se v zadnjem času sooča s hudimi kadrovskimi težavami, saj so ga zapustili številni zdravniki. Že v začetku leta je dal odpoved vodja enote za otroško intenzivno terapijo Gorazd Kalan, zdaj odhaja še ena od zdravnic. Kot so pojasnili v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, bodo zdaj neprekinjeno zdravstveno varstvo zagotavljali s pomočjo kolegov iz Hrvaške, do konca leta pa naj bi po pričakovanjih dobili dodatnih pet ali šest specialistov. Ta čas so se povezali tudi z mariborskim kliničnim centrom, ki bo zagotavljal varstvo kritično bolnih na severovzhodu države. Obenem so ločili oddelek za otroško kirurgijo in otroško intenzivno terapijo, da so razbremenili pediatre intenziviste. Kot je zagotovil Matjaž Veselko, ki je včeraj prevzel vodenje kliničnega oddelka za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo, so za zdaj stvari pod nadzorom, saj je za otroke poskrbljeno in je varno, tako naj bi po njegovem zatrdilu ostalo tudi v prihodnje. Glede na to, da je včeraj končal z delom v tem oddelku Gorazd Kalan, ki je koordiniral sodelovanje s češkim centrom na področju otroške srčne kirurgije, je Veselko začasno prevzel tudi to koordinacijo.

V Bruslju o NLB

Slovenija je decembra lani vložila uradno prošnjo za spremembo zavez, danih v postopku odobritve državne pomoči Novi Ljubljanski banki (NLB). Zaradi prevelikega vpliva problematike prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem na ceno je predlagala odložitev prodajnega postopka za NLB, katerega cilj je zmanjšanje deleža države v banki na največ 25 odstotkov plus eno delnico. V času do prodaje bi vlada poskušala poiskati rešitve za zmanjšanje vpliva omenjenega zunanjega dejavnika na prodajno ceno. Komisija ob tem zagovarja stališče, da mora biti NLB dolgoročno sposoben preživeti, za kar je po njenem ključna privatizacija. Slovenija bi morala v skladu z zavezami v zameno za bruseljsko odobritev državne pomoči NLB pred petimi leti prodati 75 odstotkov minus eno delnico banke, in sicer najmanj petdeset odstotkov do konca lanskega leta, preostanek pa do konca tega leta. Ker do tega ni prišlo, je po mnenju komisije državna pomoč NLB za zdaj nezakonita. Z namenom, da bi poskusili zbližati stališča glede možnih rešitev za spremembo zavez glede NLB, se je v ponedeljek ministrica za finance Mateja Vraničar Erman v Bruslju sestala z evropsko komisarko za konkurenco Margrethe Vestager. Kot je po sestanku pojasnila ministrica, morajo paziti na to, da bodo rešitve uravnotežene, če želijo doseči dogovorno rešitev. Torej morajo v primeru podaljšanja roka za prodajo banke obenem računati tudi s tem, da bodo omejevalni ukrepi ostali v veljavi oziroma bodo ostrejši, je razložila. Ključno po njenih besedah pa bo, kako bo glede vseh odprtih vprašanj zdaj odločila vlada.

Odbor za obrambo o stanju v Slovenski vojski

Člani parlamentarnega odbora za obrambo so na pobudo strank SDS in NSi v sredo razpravljali o razmerah v Slovenski vojski. Predsednik odbora Žan Mahnič je poudaril, da kljub gospodarski rasti vlada za obrambni resor ne namenja dovolj sredstev, da bi bili kredibilni partner v zvezi Nato, opozoril je tudi na pomanjkanje kadra v Slovenski vojski. Zavzel se je za to, da bi Slovensko vojsko izvzeli iz enotnega plačnega sistema javnega sektorja, v sklepu s seje odbora so vladi predlagali tudi tridesetodstoten dvig plač vojakom. Predlagajo še reorganizacijo vojske, po kateri bi ohranili poklicno stalno sestavo, ob tem pa bi vzpostavili še hibridno rezervno sestavo. Na te pobude se je odzval tudi predsednik vlade Miro Cerar, ki ni naklonjen izvzetju vojske iz enotnega plačnega sistema, ker bi po njegovem potem tudi druge poklicne skupine pričakovale posebno obravnavo. Prav tako po njegovih besedah ni možen dvig plač za trideset odstotkov. Od ministrice za obrambo Andreje Katič premier pričakuje, da bo v zastavljenem roku enega meseca predstavila jasne ukrepe za izboljšanje stanja, kjer so ugotovili, da je slabo.

O priznanju Palestine

Vlada je na včerajšnji seji razpravljala tudi o priznanju Palestine in morebitnih posledicah za Slovenijo, če bi jo priznala. Kot je ta teden pojasnil predsednik vlade Miro Cerar, jim bodo svoja stališča najprej predstavili posamezni resorji, nato pa bodo s tem seznanili tudi parlamentarni odbor za zunanjo politiko. Prepričan je namreč, da mora biti slovenska politika glede tega vprašanja enotna. Premier Cerar si ob tem želi, da bi to vprašanje obravnavali tudi na plenarnem zasedanju državnega zbora, predvidoma v marcu ali aprilu.