Ema je odskočna deska

Besedilo: Ana Hartman
Kategorija: Prosti čas / petek, 19. februar 2010 / 06:00

Pred Emo smo se pogovarjali z Darjo Švajger, edino slovensko pevko, ki ji je kar dvakrat uspelo zmagati na tem izboru in zastopati našo državo na Eurosongu. Na Eurosongu je bila posebej uspešna leta 1995, ko je s sedmim mestom dosegla najboljšo slovensko uvrstitev, ki jo je šest let kasneje uspelo izenačiti le še Nuši Derenda.

Darja, kaj svetujete izvajalcem na Emi? Kje je ključ do uspeha?

»Najbolj pomembno je, da imaš pesem, ki jo poješ, rad in da na odru daš od sebe vse, kar znaš. To je edini recept.«

Boste spremljali letošnjo Emo?

»Verjetno. Ponavadi jo vedno gledam, če imam čas.«

Nekateri so do tega izbora precej kritični. Kakšno mnenje imate vi?

»Sama sem zelo hvaležna za obe zmagi in za priložnost, da sem lahko nastopala na Eurosongu. Ema je lahko odskočna deska za pevca, vsaj v tistih časih je bila. Vedno pa se govori o t. i. 'kuhinjah', tudi v mojem času se je, čeprav sama nisem bila v nobeno vpletena, vsaj ne da bi vedela. Preden greš na ta izbor, se moraš dobro zavedati, da ne gre za festival, temveč gre za tekmovanje in ocenjevanje s točkami.«

Kakšnemu glasovanju ste sicer naklonjeni? Kdo naj izbira najboljše – strokovna komisija ali občinstvo?

»Zdi se mi, da je strokovna komisija še vedno najboljša rešitev ali pa vsaj kombinacija glasov komisije in občinstva. Komisija ocenjuje po svojih strokovnih kriterijih, gledajo, kako kvalitetna je pesem, kako jo izvajalec interpretira, kakšen je njegov nastop na odru, koliko je samozavesten, da ga ni preveč strah in da zmore pritiske tekmovanja ... Okusa občinstva ne podcenjujem, treba pa je tudi vedeti, da nekateri izvajalci že pred izborom skušajo pridobiti čim več glasov, saj pošiljajo naokoli sms-e in elektronsko pošto, naj kličejo in glasujejo zanje, kar je danes moderno tudi pri raznoraznih drugih tekmovanjih. Tisti, ki se to znajo iti, si lahko naberejo kar nekaj ljudi, ki kličejo zanje. Vsekakor se mi zgolj telefonsko glasovanje ne zdi posrečen izbor.«

Letos bo o najboljšem na Emi odločalo prav občinstvo s svojimi glasovi …

»Ja, na RTV Slovenija se vedno odločijo malo drugače, preizkušajo in iščejo najboljši model, čeprav nekega strašnega recepta nikoli ne bomo odkrili. Zmagovalec pa tako ali tako ne more biti všeč prav vsem in to je nesmiselno tudi pričakovati, saj so glasbeni okusi različni. Ko sem leta 1995 zmagala na Emi, telefonskega glasovanja sploh ni bilo, pri drugi zmagi leta 1999 je pa šlo za kombinacijo obeh načinov glasovanja, če se prav spominjam. Moram pa dodati, da podpiram vključitev povabljenih avtorjev in njihovih izvajalcev na Emo. Treba je poskusiti čim več stvari.«

Bi sami še nastopili na Emi, če bi vas povabili?

»Pojma nimam. To bi se odločila v trenutku, ko bi dobila takšno povabilo. Trenutno me to ne mika. Nikoli pa ne reci nikoli ...«

Zakaj po vašem Slovenija že kar nekaj let na Eurosongu ni imela vidnejše uvrstitve? Kakšno skladbo bi morali poslati na ta izbor, da bi nas opazili?

»Težko rečem, glasbeni okusi se nenehno spreminjajo. Ugotavljanje, kakšna skladba bi nam prinesla uspeh, verjetno ne bi kaj dosti pomagalo. Vsekakor mora biti kakovostna, prav tako tudi izvajalec. Treba pa je vedeti, da je Slovenija majhna, v primerjavi s Hrvati ali Srbi v tujini živi le malo Slovencev, ki bi lahko glasovali za svojo deželo. Kljub temu sem vedno optimistka, treba je poskusiti.«

Kako se vaših nastopov na Eurosongu spominjate danes?

»Spomini so zelo lepi. Gre za izjemen dogodek, nastopaš na velikem odru pred velikim občinstvom, organizacija je dodelana. Fino se počutiš.«

Dotakniva se še vas, čemu se ta čas posvečate? Pripravljate nov projekt?

»Jeseni bom začela snemati novo ploščo in sem v polnem zagonu, kar se tiče izbora novih pesmi, besedil … Tako kot zadnji album Moji obrazi tudi ta projekt pripravljam s simfoničnim orkestrom RTV Slovenija. Poleg tega precej nastopam za podjetja in na poletnih festivalih …«

V medijih se redko pojavljate. Namenoma?

»Ne umikam se namenoma, znano pa je, da nisem rada medijsko preveč izpostavljena, razen kadar je to v povezavi z mojim glasbenim delovanjem.«

Po poklicu ste glasbena pedagoginja. Morda kaj poučujete?

»Tudi, a zaenkrat bolj malo, saj sama še veliko nastopam. Bo pa to verjetno enkrat v prihodnosti moje redno delo, za zdaj pa petje ostaja moja prioriteta.«

Pred leti ste z Nušo Derenda vodili predizbor za Emo. Vodenje vas ne zanima več?

»Včasih vodim zabave za podjetja, če ima naročnik takšno željo. Tega mi ni težko izpeljati, vendar pa vodenje še zdaleč ni tako enostavno, kot je videti na prvi pogled, ko si misliš, da prideš na oder, nekaj prebereš in greš dol …«

V Žireh živite že več kot deset let. Kako se kot Štajerka po rodu počutite na Gorenjskem?

»Zelo lepo, nič kaj drugače ni kot pri nas na Štajerskem, kjer še vedno preživim veliko časa.«